Kdaj je goveje meso zares slovensko

Shema »izbrana kakovost«, ki poleg perutninskega mesa vključuje tudi goveje, se je v Sloveniji začela uveljavljati decembra 2016. Ker gre za razmeroma mlado shemo kakovosti, je sektor za meso pri pripravi zahtev za specifikacijo uvedel t. i. prehodno obdobje za goveje meso, kar pomeni, da so v specifikaciji natančno opredeljene zahteve glede minimalnega časa reje v Sloveniji, ki se postopoma povečuje. Po trenutni specifikaciji je dovoljeno v shemo »izbrana kakovost« vključevati goveje meso živali, ki so bile v Sloveniji rejene pod pogoji sheme najmanj devet mesecev, saj teče že drugo leto prehodnega obdobja. Minimalni čas reje se bo z leti postopno  podaljševal  in po osmih letih bo v shemo »izbrana kakovost«  dovoljeno vključevati samo živali rojene  v Sloveniji.  To obdobje osmih let imenujemo prehodno obdobje.

O tem, kaj je prehodno obdobje ter zakaj ga je sektor uvedel, smo se pogovarjali z Ano Ahčin, generalno sekretarko GIZ Mesne industrije Slovenije, ter z Danilom Potokarjem s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Na kratko nam opišite, kako je potekal dogovor glede vseh zahtev v specifikaciji.

Danilo Potokar: »Da je v dogovor glede specifikacije vključenih več deležnikov na transparenten način, je razvidno že iz tega, da sta vlagatelja specifikacije KGZS in GZS. KGZS je kot predstavnica rejcev vložila specifikacijo z namenom zastopanja primarnih proizvajalcev, torej kmetov. Vemo, da se vsa veriga začne pri rejcih. Shema “izbrana kakovost” da potrošniku že s svojim nazivom jasno vedeti, da gre za nadstandard. Tako smo se znotraj KGZS s pridelovalci dogovorili za jasne kriterije, ki kažejo na to, da shema zagotavlja višje pogoje reje od zahtevanih. V pripravo specifikacij za posamezna področja so bili tako vključeni tudi rejci, ki so uskladili zahteve.«

Ana Ahčin: »O zahtevah iz specifikacije je odločal 18‑članski sektorski odbor za meso, katerega člani so imenovani s strani reprezentativnih inštitucij pridelovalcev in predelovalcev mesa. Člani sektorskega odbora so na sejah predstavljali stališča, predloge in zahteve, ki so jih dobili iz svoje baze, in predloge oblikovali v kriterije, ki so bili v razpravah potrjeni s konsenzom oz. izglasovanjem.«

Zakaj se je sektor odločil za uvedbo prehodnega obdobja? Zakaj osem let?

Danilo Potokar: »Prehodno obdobje pomeni, da v prvih osmih letih izvajanja specifikacije “izbrana kakovost” za goveje meso vse živali ne bodo rojene v RS, ampak jih bomo del kupili na trgu EU, seveda pa bodo vse živali rejene v RS. Prehodno obdobje bo trajalo osem let in povzema posnetek trenutnega stanja v sektorju prireje govejega mesa, kjer imamo sicer visoko samooskrbo z govejim mesom na eni strani, nimamo pa dovolj lastnih telet za pitanje, zato jih kupujemo na drugih trgih EU.«

Ana Ahčin: »Sektor se je odločil za prehodno obdobje zaradi vstopnega kriterija “vzrejeno v Sloveniji”, ki omogoča, da je v shemo “izbrana kakovost” dovoljeno vključevati tudi uvožena teleta, ki so pitana pri nas in vzrejena pod pogoji za “izbrano kakovost”. Uvoz telet za pitanje je posledica specializacije govedoreje v mlečni tip goveda. Ker primanjkuje telet za pitanje, jih je potrebno uvoziti od drugod. Osemletno prehodno obdobje je namenjeno spodbujanju povečevanja števila doma rojenih telet mesnih pasem s ciljem zagotavljanja kriterija rojstva v Sloveniji.«

Koliko je trenutno v Sloveniji rejcev, ki zagotavljajo tudi rojstvo živali v Sloveniji?

Danilo Potokar: »Po naši oceni 50 %.«

Ali pričakujete, da bodo certificirani rejci in mesnopredelovalni obrati lahko dosegli to zahtevo?  

Danilo Potokar: »Glede na to, da je bila specifikacija dogovorjena z rejci, pričakujemo oz. smo prepričani, da bodo certificirani rejci po preteku prehodnega obdobja zagotavljali vse kriterije specifikacije.«

Ana Ahčin: »Dejstvo je, da bo po zaključku prehodnega obdobja dovoljeno v shemo “izbrana kakovost” vključevati izključno živali, ki so bile rojene v Sloveniji. Zagotovo bo ta zahteva vplivala tako na zmanjšanje uvoza telet za pitanje kot na povečevanje števila doma rojenih živali.«

Kako po vašem strokovnem prepričanju kraj rojstva vpliva na kakovost mesa in kako kraj reje? Kaj je po vašem mnenju bolj pomembno?  

Danilo Potokar: »Gre za dva kriterija, od katerih je potrošniku verjetno zelo pomembno, da so živali tudi rojene v Sloveniji, saj s tem povezuje celotno rejo v lokalnem okolju. Dejstvo je, da so živali, rojene v Sloveniji, tako genetsko kot okoljsko prilagojene našim razmeram. Seveda pa vpliv kupljenih telet v državah EU ni tako velik, saj jih kupimo v rani mladosti in jih potem še najmanj leto in pol redimo v Sloveniji.«

Ana Ahčin: »Kraj rojstva pomeni, da poznamo način in pogoje vzreje živali tudi do časa, ko se teleta odstavijo in so godna za vzrejo v pitališčih. Poznamo tudi način reje njihovih mater, kar pomeni, da o doma rejenih teletih vemo več, kot o tistih, ki so bila uvožena za pitanje pri nas. Zagotovo pa ima na kakovost mesa največji vpliv način vzreje živali. Dobre rejske prakse pri nas zagotavljajo kakovostno krmo, uravnotežene krmne obroke, ustrezne biovarstvene ukrepe in spremljanje zdravstvenega stanja živali z upoštevanjem kratkih transportnih poti in časa transporta, ki ne sme biti daljši od osmih ur. Vse to pa seveda bistveno vpliva na kakovost mesa.«

Zakaj je pomembno zagotoviti potrošniku, da je vsa govedina, vključena v shemo »Izbrana kakovost«, v Sloveniji tudi rojena?  

Danilo Potokar: »Pomembno je, da so plemenske živali tiste, ki izvirajo iz specifičnega okolja in so prilagojene razmeram za rejo v Sloveniji, saj lahko le tako dajo potomce, odporne in prilagojene za nadaljnjo rejo. Z vključitvijo v Sloveniji rojenih živali zagotavljamo, da so to živali, ki so že od rojstva krmljene s krmo in na travnatih površinah lokalnega okolja, s tem pa zagotavljajo tudi obdelanost krajine. Krma, ki jo imajo živali na voljo, je pridelana v zdravem okolju, transportne poti so kratke, kar zagotavlja svežo in lokalno krmo. Poudariti je potrebno tudi, da vse v Sloveniji prirejeno meso izpolnjuje stroge kriterije prehranske varnosti, ki so nadgrajeni s sledljivostjo, kar potrošniku zagotavlja, da je v Sloveniji prirejeno meso kakovostno in varno.«

 

Zakaj je goveje meso »izbrane kakovosti« najboljša izbira

Z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« je trenutno poleg perutninskega mesa možno označevati tudi sveže, ohlajeno ali zamrznjeno goveje meso živali, ki so bile v Slovenji rojene ali rejene najmanj devet mesecev. To pomeni, da znak »izbrana kakovost – Slovenija« v prvi vrsti zagotavlja stoodstotno slovensko poreklo osnovne surovine.

Izidor Krivec, predsednik GIZ Mesne industrije Slovenije, nam je povedal, v čem se reja slovenske govedi razlikuje od reje v tujini: »Z vzrejo govedi se pri nas ukvarja skoraj polovica vseh kmetij, ki ohranjajo tradicionalni način vzreje živali, kar pomeni, da živali večinoma zrastejo na kmečkih dvoriščih in se hranijo s klasično, visokokakovostno krmo brez nedovoljenih dodatkov. Naravne danosti, trajnostna usmeritev in kakovostna krma omogočajo zdrav, normalen razvoj in rast živali. Domača reja in predelava mesa, ki temeljita na spoštovanju zahtev, visoko postavljenih standardih in odgovornosti do potrošnikov, zagotavljata odlično kakovost mesa, ki ga odlikuje svežina, pristnost okusa in čvrsta tekstura.«

Meso, ki nosi znak »izbrana kakovost – Slovenija«, pa poleg slovenskega porekla zagotavlja večjo svežino in kakovost, saj mora izpolnjevati visoke standarde, ki jih zahteva specifikacija za shemo »izbrana kakovost«. To se odraža predvsem v predpisih za krmne obroke, v kratkih transportnih poteh ter zdravstvenem varstvu živali.

Kakovostna krma je predpogoj za proizvodnjo kakovostnega mesa. Po predpisih sheme »Izbrana kakovost« mora rejec živalim zagotavljati uravnotežene krmne obroke, ki morajo vsebovati  najmanj 50 % voluminozne krme. K svežini in kakovosti mesa »izbrana kakovost – Slovenija« pripomorejo tudi kratke transportne poti, saj je najdaljša dovoljena transportna pot od pridelovalca do predelovalca 200 km in ni daljša od 8 ur. Rejci pa morajo poskrbeti tudi za dobro zdravstveno stanje živali, kar med drugim vključuje tudi odgovorno in zelo omejeno rabo antibiotikov. »Raba antibiotikov je dovoljena izključno za individualno zdravljenje živali pod veterinarskim nadzorom. Potek zdravljenja za vsako posamezno žival mora biti dokumentiran v arhivu rejca. Pri individualnem zdravljenju živali z antibiotiki pa se zakonsko določena karenčna doba podaljša za 5 dni,« je povedal g. Krivec.

Da lahko pridelovalci in predelovalci svoje mesne izdelke označujejo z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, morajo pridobiti poseben certifikat, izdan s strani neodvisnih certifikacijskih organov. V ta namen nenehno potekajo notranje kontrole, ki zagotavljajo, da vse poteka po predpisih, enkrat letno pa se izvajajo tudi zunanje kontrole certifikacijskega organa. Kot pravi g. Krivec, so »rejci večinoma certificirani skupinsko preko svojih zadrug, kar pomeni, da je zadruga kot nosilka certifikata dolžna najmanj enkrat letno pri rejcu opraviti notranjo kontrolo, certifikacijski organ pa najmanj enkrat letno preverja skladnost pri nosilcu certifikata in pri najmanj desetini vključenih rejcev. Podobna situacija je tudi na strani predelovalnih obratov – večinoma so vključeni v skupinsko certificiranje preko GIZ-a  Mesne industrije Slovenije, ki je za izvajanje nadzora imenoval neodvisne notranje presojevalce, ti pa pri nosilcih dejavnosti opravljajo kontrolo skladnosti vsako leto. Certifikacijski organ prav tako najmanj enkrat letno presoja skladnost dokumentacije pri nosilcu certifikata in opravi nadzor pri najmanj desetini vključenih proizvajalcev govejega mesa.«

Kot zagotavlja g. Krivec, kontrole potekajo pri prav vseh členih verige: »Kontrole potekajo pri vseh nosilcih dejavnosti, vključenih v shemo “izbrana kakovost”, torej pri rejcih, v zadrugah, mesno predelovalnih obratih in pri trgovcih, ki so certificirani za trženje mesa.«

Da bomo torej uživali zares kakovostno meso, hkrati pa pripomogli k razvoju slovenskega gospodarstva in kmetijstva, se med nakupovanjem za trenutek ustavimo in pomislimo, kaj bomo položili v našo nakupovalno košarico. Poiščimo izdelke, ki nosijo znak »izbrana kakovost – Slovenija« in si tako zagotovimo uživanje svežega in kakovostnega mesa slovenskega porekla.

Marko Lapanja: »Če kmetje ne bodo proizvedli dobrega mleka, ga mlekarna ne bo mogla predelati«

Marko Lapanja je pridelovalec mleka, ki se vsakodnevno bori s težkimi pogoji in strmim pobočjem na kar 600 metrih nadmorske višine. Ob ogledu Mlekarne Planika nam je zaupal, kako mu je znak »izbrana kakovost – Slovenija« pomagala razrešiti te probleme, zakaj je domače slovensko mleko boljše od drugega in pa kako poteka njegovo sodelovanje s kobariško mlekarno.

Rejka o prednosti vključitve v shemo »izbrana kakovost – Slovenija« za pridelovalce

V Sevnici smo obiskali rejko Slavico Kermelj, katere kmetija je ena izmed številnih, ki so vstopile v shemo »izbrana kakovost – Slovenija«. Na 18 hektarjev veliki kmetiji prebiva 24 živali, ki so deležne posebne pozornosti in nege. Za njih vsakodnevno skrbi tričlanska družina, ki jim zagotavlja najboljšo oskrbo ter po potrebi obnovi in popravi njihove prostore, saj je skrb za živali najpomembnejše opravilo vsakega rejca.

Z vstopom v shemo »izbrana kakovost – Slovenija« se je kmetiji rejke Slavice občutno povečala prodaja, a kot sama pravi, to ni edina prednost vključitve v shemo. Na spodnjih posnetkih nam je povedala o ostalih ugodnostih, ki jih je bila deležna od priključitve in o priložnosti, ki jo »izbrana kakovost – Slovenija« ponuja rejcem.