Jesenska svežina | Zdrava in uravnotežena prehrana

Jesenska svežina

Sezonska hrana ima hranilno vrednost, prilagojeno letnemu času, prav tako pa je najbolj naravno pridelana. Tudi z zdravstvenega vidika je priporočljivo uživanje sezonske zelenjave in sadja iz lokalnega okolja, saj so običajno bolj optimalno dozoreli in imajo višjo biološko (hranilno) vrednost.

Kaj pomeni višja biološka (hranilna) vrednost?

To pomeni večje količine sekundarnih metabolitov v primerjavi z zelenjavo in sadjem, ki sta bila skladiščena in transportirana daljši čas, poleg tega pa se pri sadju zmanjšata tako hranilna kot senzorična vrednost. Z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika se zmanjša vsebnost vitamina C v zelenjavi, prav tako se zmanjšajo vrednosti vitaminov A, B in E. Če povečujemo delež lokalno pridelanih živil v prehrani, lahko ugodno vplivamo tudi na zagotavljanje virov teh živil in zmanjšamo možnost pojava pomanjkanja nujno potrebnih vitaminov in mineralov.

Zelenjava in sadje pa sta več kot le skupek vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin. Poleg omenjenih primarnih metabolitov vsebujeta še sekundarne zaščitne snovi. Slednje lahko s svojo zmožnostjo vezave prostih radikalov pomembno vstopajo v procese  zaviranja razvoja raka, kardiovaskularnih bolezni in preprečevanja nekaterih drugih kronično nenalezljivih bolezni.

Kaj torej jesti jeseni?

V jesenskih mesecih je kljub nižanjem temperatur še vedno na voljo kar precej sezonske zelenjave, kot so zelje, paprika, solata, endivja, radič, motovilec, korenček, cvetača, por, bučke, čebula, zelena, brokoli, rukola in mesečna redkvica.

Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi na jesensko sadje – grozdje, hruške, oreh, lešnik, kostanj, kaki in jabolka.

Bolj podrobno si lahko sezonski koledar pogledate v spodnjih tabelah.

Preberite tudi:


Sorodni članki

4. slovenski dan brez zavržene hrane

24. april že četrto leto zapored zaznamuje dan, posvečen problematiki zavržene hrane. Glavni cilj aktivnosti, ki potekajo na ta dan, je posameznike spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane. Predstavljene so tudi številne možnosti za uporabo živil, ki sicer…

Več...

Uporabni nasveti za manj zavržene hrane

Daleč največ hrane zavržemo zato, ker jo skuhamo preveč. Problematika zavržene hrane je vse bolj pereč problem, saj z njo zavržemo tudi vse vire, potrebne za pridelavo hrane. Pripravili smo uporabne napotke in nasvete, kako zmanjšati količino zavržkov v gospodinjstvih.…

Več...

Zmanjševanje zavržene hrane v Sloveniji: ključ do trajnostne prihodnosti

V sodobni družbi je vprašanje zavržene hrane vse bolj pereče. Nedavna študija, ki jo je izvedel Evropski svet za informiranje o hrani (EUFIC) v sodelovanju z Nacionalnim uradom za varnost prehranjevalne verige Madžarske (NÉBIH), Univerzo za veterinarsko medicino v Budimpešti…

Več...

Tradicionalni slovenski zajtrk navdih za sladko mojstrovino v oddaji MasterChef

V posebni oddaji priljubljenega kuharskega tekmovanja MasterChef so bili tekmovalci postavljeni pred zanimiv izziv, ki ga je zasnoval priznani slovenski chef Jure Tomič. Sestavine, ki so običajno del tradicionalnega slovenskega zajtrka, so tokrat postale osnova za inovativno sladico. Tekmovalci so…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem