Kaki, hrana bogov

Kaki je zelo okusen, zdrav sadež in tako preprost za pridelovanje, da škropiv pri gojenju sploh ne uporabljajo. Botanično kaki uvrščamo v rod Diospyros, kar pomeni “hrana bogov”. Dozori pozno jeseni, zato je ravno pravi čas, da ga podrobneje spoznamo.

Kaki uživamo pretežno v sveži obliki, v zadnjih letih pa se počasi povečuje tudi ponudba posušenega, kakijevih marmelad, namazov, peciva in piškotov s kakijem. Zaradi sladkaste arome, zanimivega okusa in eksotične barve se vse bolj pojavlja tudi v visoki kulinariki.

Kje v Sloveniji raste kaki

Kar dobra polovica intenzivnih nasadov kakija je na Goriškem, tretjino ga pridelujejo v slovenski Istri, približno petnajst odstotkov pa v drugih delih Slovenije, predvsem na Dolenjskem in Štajerskem. Kaki najbolje uspeva na izbranih legah v toplejšem, sredozemskem podnebju.

V Sloveniji imamo že več kot sto hektarov intenzivnih nasadov kakija oziroma desetkrat več kot v letu 2000, od česar smo zgolj lani zasadili dobrih petnajst hektarov. Sadjarji pričakujejo donos med dvajsetimi in štiridesetimi tonami kakija na hektar. Strategija obnove in vztrajnega povečevanja nasadov je le obrodila sladke sadove – letos kar tisoč osemsto ton slovenskega kakija!

Preprosta sadna vrsta, ki je zmanjka za izvoz

Kaki je za pridelavo manj zahtevna sadna vrsta. Pridelovalci namreč ne opažajo težav s škodljivimi organizmi, zato za zaščito pred boleznimi in škodljivci običajno sploh ne uporabljajo škropiv. Kljub temu – ali prav zato – sta za dober in zdrav pridelek pomembni priprava tal in nega nasada do rodnosti in tudi med njo. Vrsta je primerna tudi za ekološko pridelavo, zaradi česar se ji obeta lepa prihodnost, sploh v kombinaciji z dejstvom, da se vsa pridelana količina kljub naraščanju proda na domačem trgu, za izvoz pa kakija zmanjka.

Sadje za hladne dni

Kaki je izjemno koristen sadež za naše zdravje – vsebuje veliko vode, vlaknin, pomaga pri razstrupljanju telesa, pri krepitvi obrambnega mehanizma in poživlja presnovo. Bogat je z vitaminom C (po vsebnosti takoj za pomarančami), vitaminom B in vitaminom A (takoj za marelicami) pa tudi z zelo pomembnimi minerali: kalijem, fosforjem, magnezijem, železom, kalcijem, jodom, kromom, bakrom in nekaterimi drugimi. Kaki vsebuje čreslovine, pektin, sadne kisline, a ima žal tudi veliko sladkorja (približno 60 kcal na 100 g). V hladnih dneh vas bo pomiril in dobro ogrel.

Kaki vse večkrat tudi v kuhinji

Kaki oziroma kakijev pire strežemo kot prilogo k mesu, največkrat pa kot sladico. Sadež lahko čez zimo zamrznemo in si z njim popestrimo jedilnik, ki je pozimi bolj bledih barv. Kakije lahko uživamo tudi suhe, ti po okusu spominjajo na dateljne. Kadar dobimo ali kupimo kakije, ki še niso zreli, jih lahko hitro “zmedimo” v kartonski škatli, v kateri naj bodo tudi banane in jabolka.

Preverjate, ali ste kupili slovenski kaki?

Dr. Nikita Fajt s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica v zvezi s kakovostjo slovenskega kakija pravi: “Slovenski kaki se bistveno ne loči od kakijev drugega porekla. Pomembno je, da ga obiramo v pravi zrelosti, ko se že obarva oranžno, in da ga uživamo primerno zrelega oziroma dozorelega. Pomembno je tudi, da poznamo vrste kakijev, da ne kupimo sorte, ki to sploh ni. Pri nas je največkrat zmotno poimenovana sorta rojo brillanet, in sicer kot kaki vanilja iz Slovenije, ki pa to ni.

Najboljše zagotovilo kupcem, da so kupili slovenski kaki, je, da se bodisi pozanimajo, kje ga pridelovalci prodajajo, bodisi ga kupijo kar pri njih samih oziroma na lokalnih tržnicah.”