Kakšen med kupujemo?

V oddaji 24 ur inšpektor so v januarju 2018 pod drobnogled vzeli med. Na Biotehniški fakulteti so s kemijsko analizo preverili 5 vrst, ki so na voljo slovenskim potrošnikom na trgovskih policah.

V našem prispevku smo v obliki pogovora z dr. Mojco Korošec že opredelili, da je dober med pridelan skladno z dobro čebelarsko prakso in ni bil podvržen pretirani ali nedovoljeni manipulaciji. Predstavili smo tudi senzorično testiranje in v čem se razlikujeta gozdni in cvetlični med.

Na 24ur.com pa navajajo, da so v kemijski analizi spremljali štiri ocenjevalne parametre. Ti so opredeljeni tudi v pravilniku o medu in so električna prevodnost, diastazno število, HMF snov in vsebnost vode. Slednja vpliva na obstojnost medu, več vode namreč omogoča razvoj kvasovk, zaradi česar je med lahko obstojen manj časa.

Manjša količina vode v medu iz Slovenije je ena glavnih prednosti slovenskega medu glede na tisti med, ki je uvožen od drugje.

Dejstvo je tudi, da največ potvorb medu prihaja na naš trg iz tujih trgov. Med analiziranimi vrstami medu je najvišjo oceno dosegel slovenski med z oznako višja kakovost, saj so pri tem medu tudi predpisani parametri strožji.

V prispevku navajajo tudi zanimivosti – namreč za en kilogram medu mora čebela obleteti 4 milijone cvetov in preleteti razdaljo, ki ustreza 4 dolžinam ekvatorja.

Poglejte prispevek:  24 ur inšpektor, 3. februar 2018

Pravilnik o medu