Katera so najbolj inovativna živila leta 2018?

Eden od poudarkov v naši kmetijski politiki je tudi spodbujanje inovativnosti v živilski industriji. Tako smo v letu 2018 že četrtič deležni izbora in razglasitve najbolj inovativnih živil, ki ga pripravlja Inštitut za nutricionistiko ob podpori Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za zdravje.

Strokovna skupina je ocenjevala 62 živil, ki so jih v dobri polovici prijavili proizvajalci sami, drugo polovico pa so predlagali potrošniki. Vrednotenje inovativnosti je temeljilo na prehranski sestavi živil in preko modela za profiliranje živil – gre za posebno znanstveno metodo, ki živilu pripiše oceno glede na sestavo. Tako so živila razvrstili na manj oziroma bolj zdrava. V nadaljni obravnavi so upoštevali še drugie vidike inovativnosti in sicer poreklo surovin, okoljski vpliv in senzorično oceno.

Za prejem nagrade je bilo izbranih 7 živil, ki so v svojih kategorijah izstopala, dodatno pa je bila podeljena posebna nagrada za inovativnost pri spodbujanju lokalne pridelave in predelave živil. Nagrajena živila boste prepoznali po označbah in predstavitvah živil – znak potrošnikom lajša prepoznavo nagrajenih živil.

Namen projekta je »… spodbujati slovensko živilsko industrijo k razvoju živil z ugodnejšo prehransko sestavo, večjo prijaznostjo potrošniku in okolju; hkrati pa želimo tudi ozaveščati potrošnike, da so pri izboru živil bolj pozorni. Da izbirajo živila z ugodnejšo prehransko sestavo, lokalnega izvora in da gledajo kaj piše na živilih, da pregledujejo označbe in spremljajo  kaj kupujejo,« je projekt predstavil prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Minister mag. Dejan Židan je v nagovoru poudaril, da »brez novih znanj, novih idej, ki se prelijejo v prakso enostavno ne gre. Naša proizvodnja hrane temelji na težkih pogojih pridelave«. Namreč, kar tri četrtine naših kmetijskih površin skupin spada v skupino OMDjev – to se površine, kjer se težko kmetuje. Med cilji kmetijske politike je tudi spodbuda inovativnosti in povezovanju različnih strokovnjakov za proizvodnjo lokalnih živil, ki bodo privlačna potrošnikom.

Nagrado za inovativnost v skupini nepredpakiranih pekovskih izdelkov je prejelo podjetje Spar Slovenija d. o. o. za pecivo Kalčko. Gre za aromatične žemljice, obogatene s hrustljavimi nakaljenimi ajdovimi, lanenimi in pšeničnimi semeni ter kosmiči pšeničnih kalčkov. Kljub temu, da so pripravljene iz bele moke, so zaradi dodanih semen bogat vir prehranskih vlaknin in vir beljakovin. Odlikuje jih tudi znižana vsebnost soli v primerjavi z običajnimi kruhi.

Nagrado za inovativnost v skupini predpakiranih pekovskih izdelkov je prejelo podjetje Žito d. o. o. za Konopljin toast, ki je izdelan po edinstveni recepturi iz pšenične črne moke. Dodane so mu konopljine beljakovine, zaradi posebnega postopka izdelave in uporabe kislega testa pa ga odlikuje tudi izredna svežina. Tehnološka posebnost izdelka je, da ne vsebuje konzervansov, saj proizvajalec trajnost toasta zagotavlja s pasterizacijo.

Nagrado za inovativnost v skupini testenin so prejele ajdove testenine s pšeničnimi kalčki (podjetje Moleum v sodelovanju s podjetjem Mlinarjev sin). Ajdove testenine s pšeničnimi kalčki so prijetnega in polnega okusa. Izdelane so iz ajdove moke in razmaščenih pšeničnih kalčkov, zaradi česar jih odlikuje višja vsebnost beljakovin. Poudariti je potrebno tudi trajnostno proizvodnjo živila, saj uporabljeni visoko hranljivi razmaščeni pšenični kalčki predstavljajo stranski proizvod pri proizvodnji olja pšeničnih kalčkov, ki je na ta način koristno uporabljen.

Nagrada za inovativnost v skupini mlečnih izdelkov je bila podeljena mlekarni Krepko za bio jogurt z aronijo, ki ga odlikuje odličen okus in svežina aronije. Proizveden je iz mleka in s slovenskim poreklom. S svojo prehransko sestavo dokazujejo, da tudi sadni jogurti lahko vsebujejo zmerno količino sladkorja in so zato lahko dobra izbira.

Nagrado za inovativnost v skupini sokov je prejelo podjetje Presad d. o. o. za Bio zelenjavni sok iz rdeče pese. To je 100 % zelenjavni sok, izdelan iz ekološko pridelane rdeče pese. Medtem ko so mnogi sokovi na tržišču izdelani iz koncentratov, gre v tem primeru za sveže stisnjen in fermentiran sok, ki ga zato odlikuje posebej svež in rahlo kiselkast okus. Kozarec takšnega zelenjavnega soka predstavlja popestritev običajne prehrane.

Nagrada za inovativnost v skupini pijač je pripadla Pivovarni Laško Union d. o. o. za linijo izdelkov Zala z okusi, brez sladkorja. Ta namreč združuje pijače, izdelane na osnovi izvirske vode, ki jim je za osvežilen okus dodan le kanček sadnega soka. Gre za pijače različnih okusov brez energijske vrednosti, ki ne vsebujejo niti dodanega sladkorja, niti sladil, zaradi česar so lahko odlična izbira za vsak dan.

Nagrado za inovativnost v skupini živil brez glutena je prejelo podjetje Rangus d. o. o. za Zlato tatarsko ajdovo kašo. Ima prijeten aromatičen in značilen rahlo grenak okus. Gre za hranljivo živilo, ki ga odlikujejo tudi flavonoidi. Zrnje tatarske ajde je pridelano in predelano v Sloveniji. Zaradi debelih in trdih lusk ter drobnih zrn, je proizvodnja kaše tatarske ajde tehnološko zahtevna, proizvajalec pa z ustrezno tehnologijo in nadzorom zagotavlja tudi, da med proizvodnjo ne pride do kontaminacije z glutenom. Živilo je zato primerno tudi za posameznike s celiakijo. Tatarsko ajdovo kašo lahko uporabimo kot prilogo ali samostojno jed, iz nje pa lahko pripravimo tudi zelo okusen čaj.

Mlekarna Planika Kobarid pa je prejela posebno nagrado za inovativnost pri spodbujanju lokalne pridelave in predelave živil. Odkupuje in predeluje izključno mleko, pridelano na hribovitih lokalnih območjih. Na ta način pomembno prispeva k obdelanosti kmetijskih zemljišč, ohranjanju panoge in lokalnemu zaposlovanju. Posebno pozornost posvečajo svežemu pasteriziranemu mleku, ki ima zaradi značilnosti proizvodnje značilen poln okus. Na to vplivajo prehrana živali, način vzreje in visokogorski predeli odkupnega območja, kjer se živina v poletnih mesecih pase, pozimi pa jo rejci krmijo s kakovostno krmo. Takšno mleko je tudi odlična surovina za raznolike mlečne izdelke, ki jim z veliko mero inovativnosti dodajajo zanimive lokalne sestavine.

Za podrobnejšo predstavitev projekta vas vabimo k ogledu strani Inštituta za nutricionistiko.

Foto: Inštitut za nutricionistiko


Sorodni članki

GIZ mesne industrije sprejel sklep o odvzemu certifikata "izbrana kakovost" družbi MDK

Odvzem certifikata "izbrana kakovost" družbi MDK je ukrep, ki ga je GIZ mesne industrije sprejel na izredni seji dne 6.2.2018. Odvzem tega certifikata zagotavlja, da sistem nadzora in notranje kontrole proizvajalcev v shemi »izbrana kakovost« deluje in tako daje jasen…

Več...

S čim se soočajo prašičerejci

Že našim prednikom so koline predstavljale več kot le praznik polnih krožnikov mesa. Na dan, ki so ga določili za zakol prašiča, so vsi družinski člani poprijeli za delo, tudi otroci, ki so prašiča držali za rep, saj bi sicer…

Več...

Kdaj je goveje meso zares slovensko

Shema »izbrana kakovost«, ki poleg perutninskega mesa vključuje tudi goveje, se je v Sloveniji začela uveljavljati decembra 2016. Ker gre za razmeroma mlado shemo kakovosti, je sektor za meso pri pripravi zahtev za specifikacijo uvedel t. i. prehodno obdobje za…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem