20.5.2023Varnost hrane, ki jo imamo potrošniki na voljo, zagotavlja celovit sistem, v katerega spada tudi odpoklic živil. Umik živila iz prodaje je postopek, s katerim preprečujemo uživanje živil, ki niso varna za potrošnike, in je dokaz, da sistem deluje in da mu lahko zaupamo.
Odgovornost za varnost živil si delijo vsi v prehranski verigi od kmeta do potrošnika. Največjo odgovornost nosijo nosilci živilske dejavnosti, ki hrano pridelujejo, proizvajajo ali prodajajo. Ti so dolžni zagotoviti, da sta hrana in krma kakovostni, varni in sledljivi. Svojo odgovornost imajo tudi inšpekcijske službe, ki morajo v okviru pregledov preverjati, ali imajo odgovorni izvajalci dejavnosti ustrezno vzpostavljen notranji nadzor.
V primeru neskladnih živil so nosilci živilske dejavnosti dolžni izvesti umik in/ali odpoklic živil. Odpoklici so stalnica in nakazujejo, da sistem zagotavljanja varne hrane deluje. 100-odstotne varnosti namreč ni možno nikjer zagotoviti. Z globalizacijo se tudi distribucijske poti v živilski dejavnosti spreminjajo – širijo in daljšajo. S tem se veča tudi verjetnost za pojav tveganj. Zaradi navedenega je nujno potrebno, da vsak izvajalec dejavnosti, ki se ukvarja z živili, identificira ustrezne dejavnike tveganja, ter v okviru svoje dejavnosti z ustrezno vzpostavljenim notranjim nadzorom zagotavlja varnost živil, s katerimi posluje.
Izdelke s certifikatom (ekološki, seneno mleko in meso, integrirano pridelana zelenjava in drugi kakovostnejši izdelki) pregleda neodvisna in akreditirana certifikacijska organizacija vsako leto.
Eden od vzrokov za odpoklic živila je lahko npr. ugotovitev vsebnosti alergena, ki ni naveden na označbi, kar je lahko nevarno za alergike. Odpoklic živil sprožijo pristojni državni organi na mejah EU, v postopku inšpekcijskega pregleda, certifikacijski organi v postopku preverjanja skladnosti, predelovalci in trgovci oziroma vsi, ki dajejo hrano ali živila na trg v okviru notranjega nadzora. Ko je nevaren izdelek že dosegel potrošnika, ga morajo vsi navedeni o tem obvestiti. Obvestila o odpoklicih so redno objavljena na spletnih straneh Uprave za varno hrano, veterino in varstvo rastlin (UVHVVR) in ZPS.
Potrošnik ga lahko vrne in zahteva kupnino oziroma odškodnino za stroške prevoza ali drugo nastalo škodo (npr. poškodba zoba zaradi tujkov v živilu). Pred tem mora seveda dokazati, da je škoda nastala zaradi odpoklicanega izdelka.
24. april že četrto leto zapored zaznamuje dan, posvečen problematiki zavržene hrane. Glavni cilj aktivnosti, ki potekajo na ta dan, je posameznike spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane. Predstavljene so tudi številne možnosti za uporabo živil, ki sicer…
Več...
Daleč največ hrane zavržemo zato, ker jo skuhamo preveč. Problematika zavržene hrane je vse bolj pereč problem, saj z njo zavržemo tudi vse vire, potrebne za pridelavo hrane. Pripravili smo uporabne napotke in nasvete, kako zmanjšati količino zavržkov v gospodinjstvih.…
Več...
V sodobni družbi je vprašanje zavržene hrane vse bolj pereče. Nedavna študija, ki jo je izvedel Evropski svet za informiranje o hrani (EUFIC) v sodelovanju z Nacionalnim uradom za varnost prehranjevalne verige Madžarske (NÉBIH), Univerzo za veterinarsko medicino v Budimpešti…
Več...
V posebni oddaji priljubljenega kuharskega tekmovanja MasterChef so bili tekmovalci postavljeni pred zanimiv izziv, ki ga je zasnoval priznani slovenski chef Jure Tomič. Sestavine, ki so običajno del tradicionalnega slovenskega zajtrka, so tokrat postale osnova za inovativno sladico. Tekmovalci so…
Več...