Kefir je najstarejši znani probiotik

Ste vedeli, da naj bi kefir pili že nomadski pastirji na Kavkazu pred več kot 2000 leti? Danes je ta osvežilen fermentirani napitek pravi hit med ljubitelji zdrave prehrane. In ne brez razloga!  Kefir je eden najstarejših znanih probiotikov, ki s svojo bogato mešanico koristnih mikroorganizmov ugodno vpliva na naše zdravje.

Kefir je fermentiran mlečni napitek, ki nastane s pomočjo kefirnih zrn – živih kolonij mlečnokislinskih bakterij in kvasovk, ki poskrbijo za edinstveno kombinacijo okusov in koristnih snovi. Zaradi svoje bogate mikrobne sestave se uvršča med najboljše naravne probiotike.

Danes nam je tudi v Sloveniji ta super hrana na voljo v vsaki trgovini. »Hranilne in terapevtske lastnosti kefirja so posledica delovanja zelo raznolike mikrobne združbe, v kateri prevladujejo mlečnokislinske bakterije in kvasovke,« pojasnjuje Irena Rogelj, profesorica za mlekarstvo in prehrano na Biotehniški fakulteti. »Kefir ugodno vpliva na prebavo in ščiti organizem, ker ima protimikrobne in antioksidativne lastnosti. Je tudi primerno živilo za ljudi z laktozno intoleranco, saj vsebuje malo laktoze in mikroorganizme, ki jo v prebavnem traktu pomagajo razgraditi.«

Zgodovina kefirja

Zgodovina kefirja sega v gorato območje Kavkaza, kjer so tamkajšnji prebivalci verjeli, da jim prav ta pijača podarja dolgo življenje. Ker so sloveli po svoji vitalnosti in visoki starosti, se je kefirja prijel vzdevek »napitek stoletnikov«. V Evropo se je razširil v začetku 20. stoletja, ko so ga zaradi njegovih blagodejnih učinkov uporabljali celo v bolnišnicah.

Kako se izdeluje kefir?

Čeprav lahko kefir kupimo skoraj v vsaki trgovini, pa vsi kefirji niso enaki. Tradicionalni kefir je narejen s pravimi kefirnimi zrni, ki zagotavljajo naravno fermentacijo in bogato pestrost mikroorganizmov. Industrijsko proizvedeni kefirji pa zaradi zahtevne proizvodnje in občutljivosti kefirnih zrn pogosto nastajajo s pomočjo starter kultur, ki sicer omogočajo stabilnejši izdelek, vendar z manj raznoliko mikrobno sestavo. 

Mlekarna Krepko ostaja zvesta kefirnim zrnom

Prav pri nas v Sloveniji se lahko pohvalimo z mlekarno, ki edina v Evropski uniji izdeluje pravi tradicionalni kefir iz kefirnih zrn. »Izbrali smo si sicer težjo pot,« pravi Sandra Turnšek, direktorica družinske mlekarne Krepko iz Laz pri Logatcu, »vendar obenem edino, ki zagotavlja vse znane in opevane zdravilne učinke tradicionalnega fermentiranega mlečnega napitka stoletnikov s Kavkaza. Med vsemi fermentiranimi mlečnokislinskimi napitki lahko prav v našem kefirju najdemo najbolj pester skupek človeku koristnih mikroorganizmov.«

Kako lahko kefir pripravimo doma?

Priprava kefirja doma je preprosta. Potrebujemo kefirna zrna, ki jih dodamo v kakovostno slovensko mleko in pustimo fermentirati pri sobni temperaturi 24 ur. Po fermentaciji kefir precedimo, zrna pa uporabimo za naslednjo serijo. Domač kefir je lahko bolj bogat s probiotiki in ima bolj izrazit okus v primerjavi z industrijsko proizvedenim kefirjem.

Kako kefir vpliva na naše telo?

Kefir je bogat z vitamini skupine B (B1, B2, B6, B12), vitaminom K, kalcijem, magnezijem in fosforjem. Sandra Turnšek poudari: »Kalcij in magnezij sta recimo pomembna za razvoj kosti in zob, fosfor pa nam pomaga do boljšega izkoristka zaužite hrane. Za povrh so bili pri kefirju iz tradicionalnih kefirnih zrn dokazani tudi pozitivni vplivi na razstrupljanje organizma, zvišanje imunske sposobnosti telesa, uravnavanje delovanja prebavil, preprečevanje okužb in še bi lahko naštevala. Mirno lahko rečemo, da smo, če redno uživamo kefir, naredili nekaj res imenitnega za svojo vitalnost.« 

Kefir je torej mnogo več kot osvežilen napitek, saj bi mu lahko rekli kar zakladnica koristnih snovi, ki blagodejno vplivajo na telo. Ga boste naslednjič kupili ali raje pripravili kar sami?

Poglejte si tudi ideje, kako uporabiti mlečne izdelke v receptih.

Najpogostejša vprašanja o kefirju

1. Kaj je kefir?

Kefir je fermentiran mlečni napitek, bogat s probiotičnimi kulturami, ki podpirajo prebavo in zdravje.

2. Kako se izdeluje kefir?

Kefir lahko izdelujemo na dva načina – tradicionalno s kefirnimi zrni ali industrijsko s starter kulturami. Tradicionalni način omogoča večjo raznolikost probiotičnih kultur, medtem ko industrijski zagotavlja bolj standardiziran izdelek.

3. Kdaj je najbolje piti kefir?

Najboljši čas za pitje kefirja je zjutraj na tešče ali z večerjo, saj tako omogočimo najboljšo absorpcijo hranil.

4. Ali je kefir primeren za ljudi z laktozno intoleranco?

Da! Kot pojasnjuje Irena Rogelj, profesorica za mlekarstvo in prehrano na Biotehniški fakulteti, kefir vsebuje encime, ki pomagajo razgraditi laktozo, zato ga mnogi ljudje, ki ne prenašajo mleka, lahko brez težav pijejo.

5. Kakšen okus ima kefir?

Kefir ima rahlo kiselkast, osvežilen okus, podoben tekočemu jogurtu, z blagimi mehurčki zaradi naravne fermentacije.