»Kuhna pa to« – otroci obujajo lokalno kuharsko tradicijo

Na gradu Tabor Laško se je v prvih dneh marca začela že četrta sezona projekta »Kuhna Pa To«, tekmovanja osnovnošolcev v kuharskih veščinah. Glavne »sestavine« tekmovanja so tradicija, lokalna hrana, domača zelenjava, žita ter druge sestavine, ki oživijo v starih receptih, značilnih za posamezno slovensko regijo. Tekmovanje nima le izobraževalnega, ampak tudi širši pomen. Med mladimi se preko projekta povečuje zavedanje, da Slovenija premore bogato kulinarično izročilo, ki obenem predstavlja izvrsten poligon za otroško ustvarjalnost in gojenje zdravega odnosa do slovenske hrane.

Rdeča nit lanskoletnega tekmovanja so bile enolončnice in močnate jedi, letos pa so glavno vlogo prevzele lokalno značilne jedi (pripravljene iz avtohtone hrane ali hrane z geografskim poreklom ali poreklom tradicije), in sicer žitna jed, ter jed, v kateri bo najpomembnejše mesto zavzel mlečni izdelek in bo primerna za šolsko malico. V naslednjem mesecu bodo po vseh slovenskih regijah potekala regijska tekmovanja, kjer se bodo pomerile skupine osnovnošolskih navdušencev nad lokalno kulinariko, ki so se na »Kuhno pa to« pripravljali vse od jeseni.

Vzgojnemu kulinaričnemu projektu »Kuhna pa to« se je kot pokrovitelj pridružilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. S prizadevanji po povečanju zaupanja v lokalno hrano je tako nastal slogan »Lokalno pa to!«.

Svečana otvoritev četrte sezone projekta »Kuhna pa to!«

Letošnja pot raziskovanja lastne kulinarične dediščine se je svečano, kot še nikdar doslej, začela v restavraciji Pavus na gradu Tabor Laško. Kot gostitelj se je tokrat izkazal Marko Pavčnik, priznani kuhar, medtem ko so pridih svečanosti s seboj prinesli številni pomembni udeleženci otvoritve, med njimi:

• Janez Bratovž, ki že vrsto let navdušuje najmlajše za kuharski poklic in v njih vzbuja željo po kulinaričnem raziskovanju in promociji lokalnih jedi;
• mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
• Franc Bogovič, evropski poslanec.

Mag. Strniša je poudarila pomen projektov, kot je »Kuhna pa to«, predvsem v smislu uporabe lokalnih živil. Le-ta na poti od njive do lonca ne prepotujejo veliko kilometrov, obenem pa so usklajena z lokalno proizvodnjo, letnim časom in regijo.

Poslanec Bogovič je pojasnil stališča do lokalne hrane v evropskem prostoru, ter spodbudil otroke k spremljanju pridelave živil in ohranjanju zavesti uporabe le-teh. Dejal je tudi, da je projekt »zrel« za širitev preko meja, in predlagal povabilo dvojezičnim osnovnim šolam slovenskih manjšin k udeležbi, kasneje pa nemara tudi korak proti notranjosti naših, prav tako kulinarično zanimivih sosed.

Današnji pogled v savinjske lonce davnih dni

Po uvodnih besedah so mladi tekmovalci prvih osmih tekmovalnih skupin spodnje in zgornje Savinjske doline končno zavihali rokave in začeli z ustvarjanjem. Med zagnanim delom so otroci povedali, da so pri raziskovanju receptov angažirali svoje prednike, poiskali zaprašene recepte in kuharske zapiske, ter jih z malce lastne domišljije predstavili na tekmovanju. Pripravljali so ajdovo župo, fižol s skuto, ajdnek, beračevo torbo, firož, žlinkrofe s suhimi hruškami, rajzelce in še vrsto drugih, za Savinjsko regijo značilnih jedi, ki so vsebovale lokalno pridelane sestavine, mnoge nabrane celo v neposredni okolici doma.

Nagrade najboljšim kuharskim skupinam

Letošnje tri zmagovalne skupine bodo za nagrado ob dnevu državnosti obiskale Bruselj, kjer bodo imele čast predstaviti svoje jedi v mestni hiši, dan za tem pa še v slovenskem veleposlaništvu. Nagradni izlet bo oplemeniten z ogledom znamenitosti in kulinaričnih značilnosti mesta.

Eno od zmagovalnih ekip čaka posebna kulinarična delavnica na Akademiji Jezeršek. Kot pravi priznani kuharski mojster, ni nikoli prezgodaj, da se mladi kuharski upi srečajo s profesionalno kuhinjo. Za projekt so zanimanje pokazala tudi živilska podjetja, saj bosta skozi tekmovanje izbrana naj »mlečni izdelek« in naj »žitni izdelek«. Oba si bosta zagotovila množično proizvodnjo pri partnerjih projekta, Mlekarni Celeia in Žitu.