Naš super oreh
Oreh skoraj zagotovo zaseda svoje mesto v nostalgiji vsakega od nas. Nekateri smo orehe v mladosti trli ali mleli in po babičinih navodilih ob tem žvižgali, da jih ne bi pojedli preveč. Orehova potica je zadišala iz peči in krasila mize ob vseh večjih praznikih. Orehi so tudi sicer zelo pomemben del uravnotežene prehrane.
Mogočno orehovo drevo s cenjenim lesom lahko zraste zelo visoko, glede podnebja pa ni izbirčno. Najdemo ga tako ob morju kot tudi v notranjosti. Babice bi znale povedati, da se lahko uporabijo tako zeleni plodovi, listi in seveda zreli plodovi. Orehovo olje je uporabno tako v prehrani kot tudi za kozmetične namene – znano je, da iz njega izdelujejo mazilo za kožo ali lase, uporablja pa se tudi za učinkovito naravno zaščito pred soncem. In že od nekdaj je orehovo jedrce sestavni del študentskih prigrizkov skupaj z rozinami, lešniki in drugimi vrstami sušenega sadja.
Orehi so izredno bogato hranilo
V današnji prehrani priporočajo uživanje orehov zaradi njegovih številnih koristnih vsebnosti. A tako kot velja za vsa hranila, naj bo tudi pri orehih količina zmerna. Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje, so oreščki bogat vir koristnih nenasičenih maščob, predvsem omega 6, orehi pa vsebujejo tudi beljakovine in prehranske vlaknine, bogati so z ogljikovimi hidrati, magnezijem in vitamini E, B1, B2 in B7.
Kako ustrezno shraniti orehe?
Orehe so nekoč sušili na krušni peči ali v žaklovini v pokritem prostoru. Ko so osušeni jih najbolje hranimo kar v lupini, da ne postanejo žarki. Celi orehi morajo imeti zdravo, suho, nepoškodovano in čisto luščino. Jedrca morajo biti čvrsta, zdrava, brez plesni in vidnih tujih primesi, brez tujega vonja in okusa ter ne smejo biti žarka.
Okusne sladice, kjer kraljujejo orehi
Ena od sladic, v kateri imajo pomembno vlogo kakovostni orehi, je prekmurska gibanica, ki je vključena tudi v evropsko shemo kakovosti, imenovano zajamčena tradicionalna posebnost, s katero se zaščitijo predvsem receptura ali način priprave ali njegova sestava. Prekmurska gibanica ima svojevrsten recept, ki se prenaša iz roda v rod, ter edinstven način izdelave, ki zahteva veliko spretnosti, natančnosti in znanja. Osnova jedi je iz krhkega testa, na katerega so položeni štirje različni nadevi (mak, skuta, oreh in jabolka), med katerimi je plast vlečenega testa. Nadevi se ponovijo v točno določenem zaporedju in vsak dvakrat. Na vrhu zadnje pasti nadeva je vlečeno testo, prelito s kislo ali sladko smetano, v katero je umešan rumenjak, ali pa je samo premazana z maščobnim prelivom.
V shemo zajamčena tradicionalna posebnost je vključena tudi slovenska potica, v kateri prav tako kraljujejo orehi. Sedanja značilna oblika slovenske potice, spečene v posebnem lončenem ali kovinskem pekaču, imenovanem potičnik ali potičnica, je stara nekaj več kot dvesto let. Slovenska potica je pečena v potičniku, ki zagotavlja edino pravo obliko potice, ta je okrogla, z luknjo v sredini, njen zunanji rob pa je gladek ali pokončno rebrast. Potresena je lahko s sladkorjem.
Ali veste, kaj o orehih povedo pregovori?
Svojo pot je oreh utrl tudi v slovenske pregovore. To je verjetno pripisati naporu, ki ga je treba vložiti v tretje. Ljudje so lastnosti prenesli tudi v metafore, saj Čim trši je oreh, tem manjše je jedro, ali pa je situacija res kot trd oreh.
Pa še zanimivost, člani Slovenskega strokovnega društva lupinarjev so ustanovili in zaščitili svojo blagovno znamko “Slovenski oreh” v želji, da bi potrošnikom omogočili razlikovanje med orehi. Znamko lahko nosijo izključno orehi, pridelani v Sloveniji. Gre za znane in kakovostne žlahtne sorte, ki so preizkušene in primerne za naše podnebje in način pridelave.