Prehranski posvet: Zoran Predin

Kako pomembno je za vas, da je hrana slovenskega izvora? Verjamete, da je v Sloveniji pridelana hrana na splošno bolj zdrava kot tista, ki je bila pridelana drugje?

Načeloma da. Nasploh je bila zame lokalno pridelana hrana vedno zelo pomembna vrednota. Tudi ko potujem, se jo vedno znova potrudim poiskati, in sicer me najbolj zanima hrana s čim manj posredniki. Najraje poiščem kakšno gostilno, kjer jo pridelajo sami. Tako tudi v Sloveniji iščem našo domačo hrano in se zelo izogibam, recimo, tujemu krompirju v supermarketih, ki mi je vedno deloval, kot bi zrastel na stiroporu in nikoli videl zemlje. Verjamem pa, da se pri hrani oznaka ‘slovensko’ lahko tudi zlorablja. V zadnjem času sem bil zaskrbljen, ko sem prebral, koliko mesa se uvozi in potem zapakira kot slovensko.

Ali pri nakupovanju hrane razmišljate tudi o tem, da z nakupom lokalne hrane podpirate lokalne pridelovalce – torej tako lokalno gospodarstvo kot splošno raven naše samooskrbe? Je to za vas vrednota?

Seveda, to je bila za našo družino vedno pomembna vrednota. Zelenjavo kupujemo na tržnici, meso pri mesarjih, vino pri vinarjih, pivo pri malih pivovarjih. Ko na tržnici kupimo hrano pri domači kmetici, smo zelo veseli, da ji s tem pomagamo, da se lahko s svojo dejavnostjo ukvarja še naprej. Pri tem pa se zavedamo, da smo s tem pomagali tudi sebi, saj bo zaradi prehranske varnosti naša prihodnost bolj zdrava.

Ali pri nakupu hrane praviloma podrobno preverite deklaracije na embalaži in se poučite o sestavinah? Ali pač glede teh reči bolj odmahnete z roko in zaupate, da bo vse v redu?

Ne, nisem te vrste tip. Po navadi preverim predvsem rok trajanja. Pri nekaterih stvareh pa tudi alergene, saj sem alergičen na med in orehe.

Kako pomembno je za vas, da je hrana, ki jo uživate, ekološko pridelana?

Zelo pomembno. Ekološko pridelana hrana je tudi boljšega vonja in okusa. Na primer navadne industrijske jagode zame sploh niso jagode, samo ekološke so prave. Je pa pri tem seveda treba še kako paziti na družinski proračun.

Ste imeli v zadnjih nekaj letih kakšno posebno dieto? Kako se je obnesla?

Čeprav imam že celo življenje deset kilogramov preveč, se diete zame nikoli niso kaj prida obnesle. Moje vodilo je plovba po sredini reke – torej neka osnovna zmernost, ki pa jo seveda pogosto prekršim. Trudim se jesti čim manj rdečega mesa, več rib in zelenjave. Tudi sadja zadnje čase jem vedno več. Za povrh pa se še tolažim, da moraš imeti vedno vsaj kakih pet kilogramov preveč – za primer, če te naskoči kaka zahrbtna bolezen!

Imate doma vrt ali njivo? Morda gojite kaj vsaj na balkonu, nemara kaka zelišča?

Moja Barbara v lončkih prideluje nekaj klasičnih zelišč. Mislim pa, da so letos na našem balkonskem vrtu na vrsti prvi domači paradižniki!

Kako bi svoje osnovne prehranske nazore strnili v enem ali dveh stavkih?

Moja največja težava je, da so me vzgojili, da moram jesti, dokler ni krožnik prazen. Pa če sem lačen ali ne. A se lahko v zadnjem času pohvalim, da to vzgojo vedno pogosteje “premagam”. (smeh)