Zakaj izbrati prav slovenski krompir? | Krompir, Zelenjava | Zgodbe o naši super hrani

Zakaj izbrati prav slovenski krompir?

Bob, brnik, čompa, grumpir oziroma dobri stari krompir: od ‘hudičevega sadu’ do prve zelenjave, ki so jo vzgojili v vesolju

Slovenija že več stoletij velja za krompirjevo deželo. Še sredi prejšnjega stoletja je bilo z njim posejanih kar 50.000 hektarjev obdelovalnih površin. In čeprav se je v zadnjem obdobju zaradi večje dostopnosti konkurentov, kot so riž in druga žita, njegova poraba prepolovila, še vedno ostaja glavni adut vsake pametne ozimnice.

A kako ga najbolj učinkovito shranjevati in kako ga pripraviti, da bo ohranil čim več hranilnih snovi? Berite naprej.

Kar 140 imen

Krompirjeva pradomovina so visoke planote Andov, v Evropo so ga pripeljali španski osvajalci z eno prvih Kolumbovih odprav. Zanimivo je, da so ga najprej cela stoletja uporabljali predvsem kot okrasno rastlino po samostanih in botaničnih vrtovih, saj je bila velika večina prebivalstva stare celine sumničava do uporabe gomoljev v prehrani. Zaradi težav, ki jih je nekaterim povzročilo prehranjevanje s presnimi gomolji, in ker gomolji rastejo v zemlji so ga poimenovali celo hudičev sad. Kakšna ironija torej, da je potem prav ta domnevni zlodejev poganjek zaradi slabih žitnih letin cele generacije reševal pred smrtjo od lakote. In leta 1995 pod taktirko NASE postal prva zelenjava, ki so jo vzgojili v vesolju.

Pri nas so prve njive z njim posejali okrog leta 1730 in zanj hitro našli še kako dobrodošle načine prehranske uporabe. Kako bogato tradicijo ima ta hranljiva rastlina na Slovenskem, kaže podatek, da je pri nas krompir znan pod kar 140 različnimi imeni. Bob, brnik, čompa, grumpir, podzemljica, podzemeljske hruške, vlaška repa in zemljak so samo nekatera izmed najbolj uveljavljenih.

Najboljši je kuhan v sopari

Krompir vsebuje veliko vitamina C in vitaminov skupine B, poleg tega pa tudi pomembne minerale – med njimi kalij, železo in magnezij. Največ hranilnih snovi ohrani, če ga kuhamo v koži oziroma lupini. Pri kuhanju mora biti prelit s čim manj vode in pokrit. Najboljše je kuhanje v sopari. Olupljen ne sme predolgo stati v vodi, ker se iz njega izlužijo hranilne snovi.

Krompir je torej vedno veljal za enega glavnih adutov za pametno ozimnico. Ni pa vseeno, kako ga pripravimo za bivanje v svoji shrambi.

Darja Kocjan Ačko, strokovnjakinja za poljščine z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, opozarja: “Izgube pri shranjevanju so običajno manjše, če ima krompir čvrsto kožo, gomolji pa so bili brez poškodb izkopani v suhem vremenu. Večina ljudi ve, da je treba krompir nujno shranjevati v temi, ker sicer pozeleni. Shranjujemo ga v suhem, hladnem in zračnem prostoru, kjer gomolj ohranja napetost in ne poganja kaličev. Pametno pa bomo ravnali tudi, če droben krompir ločimo od debelega in z gomoljev otresemo zemljo. Nikakor pa ga ne peremo, ker s tem spodbujamo gnitje!”

Izberimo slovenski krompira

Ugotovitve anket kažejo, da slovenski kupci še ne poznajo dovolj novejših slovenskih sort krompirja, kot so pšata, bistra, KIS sotla, KIS sora, KIS mirna, KIS kokra, KIS mura, KIS krka in KIS vipava.

Ne gre samo za to, da so te naše sorte po kakovosti in pridelku popolnoma primerljive s tujimi. “Naš slovenski krompir je v primerjavi z uvoženim pogosto pridelan z manj intenzivno rabo fitofarmacevtskih sredstev,” pravi Darja Kocjan Ačko. “Poleg tega velja opozoriti, da je krompir iz tujine pogosto dalj stal v skladiščih, saj so ga skoraj zagotovo obdelali z raznimi sredstvi proti kaljenju. Ta našemu zdravju gotovo ne bodo naredila prav veliko dobrega. Med dolgimi prevozi in prekladanji iz enega skladišča v drugega ali iz skladišča na tovornjake se gomolji pri nepazljivem ravnanju tudi pogosto poškodujejo. Vse prej kot nepomembno pa je seveda tudi to, da smo z uživanjem domačega, lokalno pridelanega krompirja z najkrajšo potjo od vil do vilic nekaj naredili tudi za ekologijo našega planeta.”


Sorodni članki

Kako rokovati s sadjem in zelenjavo

Sadje in zelenjava sta osnova zdrave prehrane, vendar pa je zelo pomembno, da z njimi pravilno rokujemo. Tako poskrbimo, da je hrana varna za uživanje in blagodejna za naše dobro počutje. Sadje in zelenjava sta stalnica na našem jedilniku, zato…

Več...

Posegajmo po lokalno pridelani zimski zelenjavi

Tudi pozimi je v Sloveniji na voljo obilje zimske zelenjave, polne hranil in vitaminov. Po njo nam ni treba daleč, saj je na voljo tako na trgovinskih policah kot tudi na kmetijah v vaši bližini ali na tržnici. Lokalno pridelana…

Več...

Kislo zelje utrjuje našo moč

V zimskem času je skrb za odpornost našega telesa na prvem mestu. Pri nakupovanju lokalne in sezonske zelenjave v trgovinah in na tržnici sodi slovensko kislo zelje v sam vrh priljubljenosti.Zaradi visoke vsebnosti vitamina C kislo zelje krepi naš imunski sistem…

Več...

Krompirjeve počitnice čas za uživanje v dobri kulinariki

Krompirjeve počitnice so v Sloveniji priljubljen čas za družinsko druženje in kulinarično raziskovanje. Izraz »krompirjeve počitnice« izvira iz časa, ko so otroci v šolah imeli prosti čas za pomoč pri okopavanju krompirja na družinskih kmetijah. Danes je ta čas idealna…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem