Zaščitena označba porekla, formula za zadovoljstvo potrošnikov in proizvajalcev

Prav vsak slovenski pridelek oziroma živilo, ki nosi označbo iz sheme kakovosti, ima edinstveno zgodbo. In ta predstavlja stično točko, ki pomeni tesnejšo povezanost med potrošniki in proizvajalci oziroma prodajalci. Gre za še kako žive »pripovedi« o izdelkih, s katerimi proizvajalci potrošnike nagovarjajo, jih seznanjajo z njihovimi prednostmi in pri tem ustvarjajo čustvene vezi.

Do danes je nastalo že triindvajset takih zgodb! Prav vse govorijo o tradiciji, lokalnih značilnostih in posebnostih izdelkov in pokrajin, v katerih so rasli, zoreli in nastajali. Tesno so povezani s posebnostmi posameznih pokrajin in krajev. Osem izdelkov, ki nosijo znak »zaščitena označba porekla«, pa se potrošnikom predstavlja s surovinami in postopki pridelave ter predelave izključno slovenskega porekla – torej najboljše kakovosti. Za take pripovedi pa imamo ljudje še kako veliko posluha.

Zaščitena označba porekla zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene pokrajine ali kraja. Njihova proizvodnja je geografsko omejena, kakovost in značilnosti teh kmetijskih pridelkov in živil pa so izključno posledica okolja, naravnih in človeških dejavnikov. To pomeni, da je vsak izdelek že postal del kraja in ima svojo privlačno, lokalno zgodbo.

Poslanstvo, ki ga snujemo že vse od leta 2000

V Evropski uniji je bila že leta 1991 sprejeta zakonodaja, ki ureja področje ekološke pridelave kmetijskih proizvodov, leta 1992 pa še zakonodaja s področja zaščite kmetijskih proizvodov. V Sloveniji smo z Zakonom o kmetijstvu iz leta 2000 sprejeli sheme kakovosti, ki danes izboljšujejo življenjski standard na območjih zaščite, oblikujejo pridelovalne in predelovalne poti, pomembno vrednotijo znanje in delo pridelovalcev in predelovalcev, ohranjajo in celo povečujejo zaposlenost na območjih zaščite, predvsem pa ohranjajo slovensko kulturno dediščino ter izročilo tradicije.

Kakovost izdelkov prihaja od znotraj in od zunaj

Če bi kakovost nekega pridelka ali izdelka skušali podrobneje opredeliti, moramo najprej poudariti, da gre za celoto zunanjih, čutnih lastnosti in značilnosti pridelka ali živila (velikost, težo, obliko, barvo, okus, vonj, svežino, odsotnost zunanjih napak) ter za notranje, prehransko-fiziološke lastnosti, ki jih potrošnik ne bi mogel opredeliti na pogled (vsebnost ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralnih snovi, medsebojno razmerje sestavin in prebavljivost). Ob naštetih lastnostih pa ne smemo pozabiti na zelo pomembno uporabne vrednosti pridelkov ali živil, kot so primernost za trgovanje, uporabnost v živilski industriji, možnosti transporta, skladiščenja, barvna obstojnost, izplen sestavin in druge.

Zaščita je pomembna iz več razlogov

Zaščita slovenskih kmetijskih proizvodov je pomembna predvsem zaradi nadzora kakovosti. Potrošnikom daje zagotovilo, da res kupujejo izdelke, ki so kakovostni po zunanjih in notranjih merilih ter imajo tudi uporabno vrednost. Z zaščito se ohranjata specifičnost in raznolikost slovenske kulinarike, obenem pa je večja tudi zaščita proti zlorabam, posnemanju in zavajanju, ki vedno spremljajo dobra prizadevanja lokalnih proizvajalcev in so posledica tuje živilske industrije. Z zaščito se zaupanje potrošnikov le povečuje. Z označbami namreč dobimo zanesljivejše informacije o izdelkih, laže izbiramo in razlikujemo med njimi. Potrošniki pri proizvodih, ki so vključeni v sheme kakovosti, nimamo več dvomov o izvoru, slovesu in kakovosti proizvoda.

Prednosti za proizvajalce in za potrošnike

Standardizirani lokalni »recept« pridelave ali predelave živil zagotavlja enotno kakovost pri vseh proizvajalcih, zato je večja in stabilnejša tudi njihova konkurenčnost. Ker proizvajalci izpolnjujejo želje potrošnikov po avtentičnih proizvodih boljše kakovosti, se večata zaupanje in potrošnja ter s tem tudi skupni obseg proizvodnih količin. Potrošnikom se po drugi strani zaradi nadzora kakovosti, ki ga izvaja neodvisni kontrolni organ, zagotavljata standardna kakovost in enotno označevanje (zaščitni znaki, znaki Evropske unije, enotne navedbe), na osnovi katerega lahko izdelek laže ločijo od drugih kmetijskih pridelkov in proizvodov, ki so na voljo v trgovinah.

Zaščitena označba porekla (ZOP)

Pri shemi kakovosti »zaščitena označba porekla« vsi postopki pridelave in predelave potekajo na predpisanem geografskem območju, s katerega izhajajo tudi vse uporabljene surovine. Oglejte si nabor slovenskih živil, ki pripovedujejo svojo zgodbo in uživajo zaščiteno poreklo.

1. Nanoški sir

Sir so na planoti Nanos, po kateri je tudi dobil ime, pridelovali že v 16. stoletju. Mleko za njegovo proizvodnjo se odlikuje po visoki vsebnosti beta karotena, zato je intenzivno rumene barve. Zaradi specifične mikroflore vinorodnega območja, kjer so zorilnice sira, se po dvomesečnem zorenju izoblikuje značilen pikanten okus.

Nanoški sir

2. Sir Tolminc

Sir okrogle oblike z gladko skorjo in redkimi očesi v velikosti leče ali graha ima zelo dolgo in bogato tradicijo. Prvič se je pod imenom Formaggio di Tolmino –Tolminski sir pojavil leta 1756 na ceniku za sire v mestu Videm. Tolminci so vse do danes ostali zvesti tradiciji in so ohranili izvirno tehnologijo izdelave sira s prepoznavnimi senzoričnimi lastnostmi.

Sir Tolminc

3. Bovški sir

Bovški sir je dobil ime po kraju Bovec. Njegova proizvodnja je omejena na poletno pašno sezono. Dandanes gre v pretežni meri za čisti ovčji sir, vendar mu nekateri izdelovalci še vedno primešajo do 20 % kravjega ali kozjega mleka. Mleko za proizvodnjo Bovškega sira dajejo avtohtone pasme ovac – bovške ovce. Sir je okrogle oblike, težak med 2,5 in 4,5 kg. Skorja je čvrsta, gladka, ravna in sivo rjave do zamolklo bež barve. Testo je kompaktno, elastično, enakomerno sivo bež barve. Ima značilen aromatičen, poln, intenziven vonj in rahlo pikanten okus.

Bovški sir

4. Sir Mohant

Proizvaja se na geografskem območju Bohinja. Je mazav mehki sir belkasto rumene barve z značilnim močno izraženim vonjem in pikantnim okusom, ki sta lahko za marsikoga celo preveč intenzivna, vendar sta značilna zanj, zato mu pravijo tudi posebnež med siri. Še danes se Mohant proizvaja v skladu s tradicionalnim postopkom, ki se prenaša iz roda v rod.

Sir mohant

 

5. Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre

Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre je olje vrhunske kakovosti. Pridelano je iz večinoma ročno obranih oljk različnih sort z območja Slovenske Istre, od katerih mora biti najmanj 30 % istrske belice. Za Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre sta značilni visoka vsebnost oleinske kisline in nizka vsebnost linolne kisline. Ima sadežno aromo, ki spominja na oljko in drugo sadje, je blage in srednje intenzitete ter ima nekoliko grenak in pikanten okus.

Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre

6. Kočevski gozdni med

Območje čebelje paše za Kočevski gozdni med je izrazito gozdnato in se ponaša z zelo pestro floristično sestavo. Posamezna območja se razlikujejo glede pojavljanja medonosnih rastlinskih združb, različnosti posameznih rastišč, podnebnih razmer in višinskih pasov. Čebelarji poznajo in izkoriščajo pestro rastlinstvo in različna vegetacijska obdobja. Vrste Kočevskega medu so gozdni med, smrekov med, hojev med in lipov med.

Kočevski gozdni med

7. Kraški med

Kraški med velja za izjemno kakovostnega, saj je zaradi podnebnih razmer in mikroklime po svoji vsebini suh in zrel ter zelo bogat z minerali in encimi. Bogato avtohtono rastlinstvo in suho podnebje mu dajeta polno in izrazito aromo, kar je odločilno za njegovo drugačnost.

Tipične vrste Kraškega medu glede na čebeljo pašo so med rešeljike, med divje češnje, akacijev med, cvetlični med, gozdni med, kostanjev med, lipov med in med divjega žepka.

Kraški med

8. Piranska sol

Sol iz Piranskih solin se prideluje po izročilu, starem več kot 700 let, zgolj s tradicionalnimi orodji in izključno ročno, pobirajo pa jo dnevno. Osnovni proces je naravna kristalizacija na solnih poljih, kjer se sol pobira na nekaj milimetrov debeli podlagi bio usedline, imenovane petola. Ta je sestavljena iz mineralov in mikroorganizmov. Piranska sol ni mleta, je nerafinirana, bogata z minerali morja in izrednega okusa.

Piranska sol

Vse zaščitene izdelke iz vseh shem kakovosti lahko najdete v priročniku Slovenski zaščiteni kmetijski proizvodi in živila, vse certificirane proizvajalce pa v seznamu Certificirani proizvajalci zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil.


Sorodni članki

Kako vemo, da je meso, ki smo ga kupili v trgovini, zares slovenskega porekla

Shema »izbrana kakovost« je edina nacionalna shema, ki nam zagotavlja slovensko poreklo osnovne surovine, višjo kakovost in stalne redne kontrole. Goveje in perutninsko meso, označeno z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, tako potrošniku zagotavlja rejo živali in predelavo mesa v…

Več...

Kdo in kako kontrolira mleko in mlečne izdelke z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«

Zaščitni znak »izbrana kakovost – Slovenija« na mleku in mlečnih izdelkih pomeni višjo stopnjo kakovosti in se lahko pohvali s stoodstotno slovensko pridelavo in predelavo, z odlično mikrobiološko kakovostjo in s strogimi kontrolami. Marko Majer iz družbe Beaureau Veritas je…

Več...

Kontrolor sheme »izbrana kakovost – Slovenija« o postopkih nadzora in pridobitvi certifikata

Tako za pridobitev kot tudi ohranjanje znaka »izbrana kakovost – Slovenija« je potrebno veliko kontrol, saj se le tako lahko prepričamo o kakovosti izdelka in vzdržujemo visoke standarde. Na obisku v mlekarni Planika nam je kontrolor Marko Majer na praktičnih…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem