Vrtičkarstvo v Sloveniji ima nesluteno moč

V Sloveniji ima dve tretjini prebivalcev svoj vrt in živi v svoji hiši. Ali še poznate še kakšno evropsko državo, ki se lahko pohvali s toliko vrtovi? Zelenjavo v Sloveniji pridelujemo na mikro površinah – povprečno le 6 m² na prebivalca, kar res ne zveni obetavno. Vendar moramo temu dodati še en uradni podatek, in sicer da se zelenjava v povprečju prideluje še na dodatnih 5 m² vrtnih površin kmečkih gospodarstev.

Na vrtovih pridelamo toliko zelenjave kot na njivah

Pridelava zelenjave na malih vrtovih sploh ni zanemarljivo in se v Sloveniji približuje tistemu, kar pridelamo na njivah. Pri tem pa sploh nismo upoštevali še vseh urbanih vrtov, zelenic, balkonov, streh in drugih nekmetijskih površin, ki jih v praksi že uporabljamo (ali bi jih lahko uporabili) za pridelavo sadja in zelenjave.

Velik potencial in vrtičkarjev

Potencial, da bi prav vrtičkarji odločilno prispevali k izboljšanju samooskrbe in blaženju težav, ki jih prinašajo podnebne spremembe, je zato mnogo večji, kot si morda mislimo.

Vrtičkarsko znanje je pri nas zastonj in na visoki ravni

Tudi znanje naših vrtičkarjev je v marsičem izjemno. Smo verjetno edina dežela na svetu, kjer na tisoče ljudi pozna in v praksi uporablja biodinamične metode pridelave.

Ko nekdo vpraša, kateri dan je danes, ne pričakuje datuma ali dneva v tednu, temveč ali je dan dober za korenino, list, cvet ali plod. Vremenske napovedi spremljamo bolj zaradi naših rastlin, kot zaradi nas.

Takšnega vrtičkarskega utripa zlepa ne najdemo drugje. Če trenutno še ne vrtnarite, ko se boste odločili, ne bo nobeden problem najti pomoč in nasvete izkušenih vrtičkarjev, ali se pridružiti kakšnem izmed številnih društev ali skupin. Tudi tega drugje nimajo. Znanje se drugje drago plačuje in še dražje prodaja.

Mali vrt lažje obvarujemo

V času podnebnih sprememb in vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov bo vse težje obvarovati širne njive in nasade pred točo, orkanskim vetrom, zmrzaljo ali sušo. To, kar gojimo ob hiši, pa je veliko bolj na varnem in z našo pomočjo lahko prestane marsikaj, česar konvencionalni masovni pridelki ne morejo.

Tudi dve ledene noči, ki sta zdesetkali sadje v tej sezoni, so drevesa na našem vrtu dokaj dobro prestala. Mikroklima ob hiši je vedno vsaj za nekaj stopinj bolj ugodna, kar se v takšnih odločilnih trenutkih še kako pozna.

Mali sistemi potrebujejo le malo oskrbe, da ohranijo stabilnost.

Svoje vrtove lahko zalijemo, po potrebi pokrijemo, senčimo, zavarujemo … Velikih njiv in polj pa ne moremo – vsaj ne brez ekstremno visokih stroškov ali zavarovalnih premij.