Lokalna hrana ima največ hranil

Najbolj kakovostna hrana je hrana lokalnega izvora, lokalna hrana. Lokalno pridelano sadje in zelenjava sta bolj sveža, saj ne prepotujeta dolgih razdalj in sta lahko obrana na vrhuncu zrelosti. Tudi meso živali, ki so vzgojene na pašniku, je bolj hranljivo kot meso hlevske reje.

Kaj je lokalna hrana?

Pri velikih državah se lokalnost nanaša na določen predel in območje. V Sloveniji pa zaradi majhnosti naše dežele lahko z gotovostjo trdimo, da je za Slovence vsa hrana, ki je pridelana v Sloveniji, lokalna hrana, ne glede na to, iz katerega dela Slovenije prihaja.

Slovenija ima izjemno raznovrstno in dobro ohranjeno naravno okolje, kar prispeva h kakovostnejši krmi in vodi za živali. Tudi zaradi tega so slovensko mleko, meso, med in ostala lokalno pridelana hrana zelo kakovostni. Meso govedi, ki se hrani s travo, ima npr. več »dobrega« holesterola kot »slabega«, več vitaminov A in E, antioksidantov ter manj maščob kot govedina iz industrijske reje. Lokalna pridelava hrane pomeni tudi manj (ali nič) pesticidov, dokazano manj antibiotikov, hormonov, konzervansov ipd., ki jih najdemo v običajnih kmetijskih izdelkih.

Krajša transportna veriga

Vsebnost hranil v sadju in zelenjavi je odvisna od pogojev pridelave (tip zemlje, vremenske razmere ipd.), od načina obiranja ter dolžine transportne poti od njive do našega krožnika. Mehansko obiranje sadja in zelenjave bolj poškoduje vlakna rastline v primerjavi z ročnim, ki je značilno za lokalno pridelavo. Dokazano je, da je vsebnost hranil optimalna, kadar se s hrano nežno rokuje.

Lokalna hrana ni prepotovala velikih razdalj. Nasprotno pa je pri hrani, ki k nam pride z drugega konca sveta, transportna veriga od obiranja do našega krožnika lahko zelo dolga. V tem času prihaja do izgube hranil. Zelenjava, ki jo prevažajo z letali, pride do končnega cilja v nekaj dneh, zamrznjena hrana na ladji pa potrebuje nekaj tednov.

Izgubi se največ vitamina C

V hrani se takoj po obiranju in med skladiščenjem izgubi največ vitamina C, ki je vodotopen in občutljiv na toploto, svetlobo in kisik. V sedmih dneh po obiranju se vsebnost vitamina C v sadju in zelenjavi pri 20 stopinjah Celzija zniža za 27–100 %.

Med prevozom in skladiščenjem svežega sadja in zelenjave prihaja tudi do izgub vitaminov A, B in E, ki so prav tako močno toplotno in svetlobno občutljivi.

Lokalno je prijaznejše do okolja

Za prevoz hrane iz oddaljenejših držav se porabljajo fosilna goriva, ki oddajajo toplogredni plin ogljikov dioksid. Če kupujemo lokalno hrano, je količina izpustov toplogrednih plinov v ozračje zaradi njenega prevoza neprimerno manjša.

S kupovanjem slovenske hrane pomagamo ohranjati delovna mesta in prispevamo k ohranitvi in razvoju podeželja.

Potrošniki na trgovskih policah velikokrat težko najdejo in prepoznajo slovenske proizvode, a že jeseni jim bo delo olajšala označba “Izbrana kakovost – Slovenija”, s katero bo označena kakovostne mlečne in mesne proizvode. Uradna označba bo zagotavljala, da je surovina slovenska in da je bila predelava izvedena v Sloveniji.