Primarna pridelava

Vprašanja odpadne hrane ni mogoče rešiti samo na ravni potrošnikov. Odpadno hrano je treba obravnavati celostno, da se prepreči izguba dragocenih virov, še preden pridejo do trgovskih polic. Samo ozaveščanje ne bo delovalo, če ne bodo izvedeni ukrepi za preoblikovanje sistemov in procesov, ki preprečujejo nastajanje odpadne hrane.

Najpogostejši vzroki za nastajanje odpadne hrane in izgube hrane pri primarni pridelavi

• padec odkupnih cen, ki povzročijo neekonomičnost spravila pridelka;
• neekonomičnost predelave pridelkov slabše kakovosti in pomanjkanje povezovanja subjektov;
• neugodne vremenske razmere oziroma ekstremni vremenski pojavi (suša, toča, zmrzal in podobno) kot posledica podnebnih sprememb, ki povzročijo, da večje količine pridelkov ne dosegajo minimalnih kakovostnih standardov;
• slabo načrtovanje proizvodnje, tj. brez vnaprej dogovorjene prodaje na trgu (nekateri še vedno brez pogodb);
• slaba dostopnost infrastrukture/tehnologij za lastno/skupno pridelavo, slabo povezovanje pri trženju, usklajevanju ponudbe in povpraševanja;
• izgube hrane med prevozom po spravilu in med skladiščenjem;
• prevelik delež netržnih pridelkov v fazi od pridelave do spravila;
• tržni standardi in kakovost (sadje, zelenjava) zahtevajo izločitev velikega dela pridelkov (včasih samo na podlagi videza), ki jih ni mogoče prodati in drugače uporabiti, ali pa ni interesa za reševanje teh presežkov hrane, ki po kakovosti ne odstopajo;
• sprememba okusa oziroma navad potrošnikov;
• drugo (npr. zakonodaja EU in nacionalna zakonodaja, odnosi v verigi preskrbe s hrano in drugo).

Usoda odpadne hrane na kmetijskem gospodarstvu

Preberite priporočila za manj izgub hrane in odpadne hrane na kmetijskem gospodarstvu, ki jih je pripravila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.

Povezave in viri