Ogrejmo si telo in dušo – z enolončnicami

Ko postanejo dnevi hladni in se veliko zadržujemo doma, postanejo tople jedi na žlico znova privlačne. So krepčilne, ekonomične, preproste za pripravo, lahko jih zamrznemo, pogrevamo in hitro serviramo. Ko je zunaj hladno, nam ponudijo težje dostopne vitamine, običajno nam prihranijo tudi čas pri nakupovanju, velikokrat pa še kak evro povrhu, saj so sestavine za enolončnice po navadi cenovno precej ugodne.

Enolončnica je vrsta goste juhe, ki vsebuje kombinacijo čvrstih, manjših kosov živil, ki se kuhajo v tekočini, večinoma vodi (lahko pa tudi v jušnih osnovah, vinu, pivu …). Enolončnice kuhamo do stopnje, ko se tekočina zgosti in postane podobna omaki. Sestavine lahko vključujejo katero koli kombinacijo zelenjave, mesa, rib in morskih sadežev, različnih vrst žit (ješprenja, pire, ajde, kvinoje in drugih) in začimb.

Najbolje je, da pri pripravi uporabimo domača, lokalna živila. Ta so k sreči dostopna v večini trgovin, ne le na kmetijah ali tržnicah. Ko si torej zaželimo jesti “domače”, nam ni treba daleč – paziti moramo le na označbe porekla živil. Resda je pozimi sveže zelenjave veliko manj kot poleti, vendar jedi na žlico niso nič manj hranljive, če jih pripravljamo z “zimskimi” živili, kot so zelje, repa, krompir, žita in fižol. Slovenski tradicionalni recepti, ki se razlikujejo od pokrajine do pokrajine in tudi glede na letni čas, ponujajo zelo široko paleto raznovrstnih enolončnic. Nekaj idej vam ponujamo v nadaljevanju.

Priprava enolončnic

Kuhanje enolončnic navadno poteka počasi, brez vrenja in pri nižjih temperaturah. Najboljše so, ko jih kuhamo po več ur, da se sestavine dobro premešajo in okusi prepletejo. Način je še posebej primeren za porabo manj mehkih delov mesa, ki z dolgotrajno toplotno obdelavo (kuhanjem) spustijo svoje sokove in se maksimalno zmehčajo. Bolj mastni deli mesa se bodo ob kuhanju razpustili in naredili enolončnico še bolj sočno.

V jedi seveda želimo obdržati čim več hranilnih snovi, zato je pomembno, koliko časa kuhamo posamezne sestavine. Tiste vrste zelenjave, ki se hitro skuhajo, bomo dodali v enolončnico kasneje. Mešane sestavine navadno že same po sebi dajo bogat okus, ki pa ga lahko še okrepimo s kisom, kislo smetano, vinom ali paradižnikom.

Če je enolončnica preredka, jo lahko zgostimo z moko, drobtinami ali redukcijo (vretjem na visoki temperaturi, da odvečna voda hitro izpari in da se ne uničijo vsi vitamini in minerali). Mesna enolončnica se lepo zgosti, če meso prej povaljamo v moki, zelenjavni pa lahko na koncu dodamo kroglico masla, v katerega smo utrli moko – francoska kuhinja to poimenuje beurre manié. Nekateri zgoščajo tudi s koruznim škrobom, vegani pa z marantino moko, ki jo pridobivajo iz korenin rastline Maranta arundinacea.

Iz enega lonca večkrat nahranimo celo družino

Enolončnice običajno nadomestijo celoten obrok, zato največkrat vključujejo zelenjavo pa tudi beljakovine in ogljikove hidrate. Lahko jih jemo za malico, kosilo, večerjo ali kot krepčilni obrok po delovnih nočeh ali razposajenih praznikih. Med delovniki so enolončnice izvrstna rešitev za vso družino. Kuhamo jih namreč v večjih količinah, saj jih lahko pogrevamo, z gretjem pa postajajo samo še boljše! Enolončnice lahko v manjših posodah tudi zamrznemo za dneve, ko nam zmanjka časa za kuhanje.

Za enolončnice radi rečemo: “V lonec vrzite vse, kar imate, in zgolj začinite.” Vendar pa nas lahko prav tak pristop včasih odvrne od kuhanja. Navajeni smo namreč kuhati po sistemu preverjenih receptov, ki navajajo, katere sestavine gredo odlično skupaj in katere ne. In s tem ni prav nič narobe.

Zdi se, da je prav ustvarjalno razmišljanje v kuhinji tisto, za katerega nam včasih zmanjka navdiha ali časa, zato vam v nadaljevanju dajemo nekaj idej za hitro in poceni pripravo enolončnic. Nekatere so še iz časov naših babic, druge pa je na novo odkrila moderna kuhinja.

Pa naj vas ogrejejo. Dober tek!

Recept: HITRA ZELENJAVNA ENOLONČNICA S KLOBASO

Nekaj priljubljenih slovenskih tradicionalnih jedi na žlico in enolončnic:

– pisana zelenjavna mineštra

– ohrovtova enolončnica s cmoki

– gobja obara

– pašta fižol

– fižolova mineštra ali skuha po vipavsko

– vipavska jota, kraška jota, istrska jota

– kislo zelje

– kisla repa

– telečja obara s kislim zeljem ali žvarcet po goriško

– ješprenova juha s krompirjem

– ričet

– korejevec (enolončnica iz korenja) – tipična slovenska jed s kozjanskega

– štajerska kisla juha

– prekmurski bograč

– pohorski pisker

– govnač (ali glavnjač) – enolončnica iz zeljnate glave

– kúhnja, mesno-zelenjavna enolončnica znana v brdih (z ječmenom, kostanjem, repo, fižolom, koruzo in tudi hrušk)

– šelínka ali gosta juha iz gomolja in listov zelene

– segedin golaž

– vroča zelenjavna enolončnica s čilijem