Ali res veste, kakšna je razlika med navadnim piščancem in piščancem, ki nosi znak »izbrana kakovost – Slovenija«?

Na kmetiji Hudin se že več kot 40 let ukvarjajo z vzrejo, zakolom in prodajo domačih piščancev. V delo je vpeta vsa družina, tudi otroci, ki že od malega pomagajo na kmetiji.

Ker cenijo kakovostno slovensko hrano in želijo ponuditi odlično piščančje meso, ki se ponaša tudi s certifikatom »izbrana kakovost – Slovenija«, so od leta 2016 vključeni v shemo »izbrana kakovost«. Zakaj je piščančje meso izbrane kakovosti tako kakovostno, nam je zaupal nosilec dejavnosti na kmetiji Franc Hudin.

Kaj za vas pomeni, da ste vključeni v shemo »izbrana kakovost«?

»Opažamo, da vedno več ljudi in vedno več mladih prepoznava znak »izbrana kakovost – Slovenija« in tudi vedno bolj so pozorni nanj, saj jim kakovostna domača hrana veliko pomeni. Prav tako smo želeli biti del te zgodbe, ki pripomore k prepoznavnosti slovenskih izdelkov in spodbuja pridelovalce, da delajo dobro za ljudi, zase in naravo.«

Kako drugačni so vaši postopki dela zaradi vključenosti v shemo »izbrana kakovost«? Kaj vse to zahteva od vas? 

»Kar se tiče dela, moramo pri vsakem zakolu zapisati, koliko časa je trajala transportna pot živali do klavnice. Imamo namreč 5 hlevov na treh različnih lokacijah, ki so od kmetijskega gospodarstva, kjer je klavnica, oddaljeni približno 5 do 20 minut. Vsako leto moramo podaljševati certifikat »izbrana kakovost – Slovenija« in vsako leto imamo napovedane in nenapovedane kontrole. Tudi vzorce krme so nam že jemali in pregledovali vsebnost selena.«

Kakšno dodatno ali nadstandardno skrb za živali od vas zahteva vključenost v shemo »izbrana kakovost«? 

»Shema »izbrana kakovost« ima 3 kazalnike. Najprej je slovensko poreklo. To pomeni, da morajo biti piščanci izvaljeni v Sloveniji. Potem je tu krma – pri krmnih mešanicah smo morali povečati vsebnost selena. Pomembne pa so tudi krajše transportne poti. Sicer pa poleg tega skrbimo za naše živali tudi tako, da imamo nizko gostoto naselitve. V hlevih imamo možnost izpusta na travo oziroma zemljo, tako da gredo piščanci lahko tudi v naravo, ko so vremenski pogoji ustrezni. Pa tudi podaljšano rejo imamo.«

Ali je vključitev v shemo »izbrana kakovost« za vas koristna? Kako?

»Da, ker s tem spodbujamo slovensko lokalno pridelavo hrane. Meso pretežno prodajamo na tržnicah in pri boljših mesarjih v Ljubljani in Mariboru. Vsepovsod imamo izobešene certifikate in nalepke »izbrana kakovost – Slovenija«, s čimer širimo zavedanje o mesu lokalnega porekla.«

Kako poteka vaše delo?

»Delo je zelo razgibano, odvisno od dneva. Zgodaj zjutraj obiščem naša rejca, da preverimo, če se piščanci dobro počutijo, preverimo krmne mešanice, ventilacijo, nastil ter se pogovorimo. Nato opravim vsakodnevne obveznosti glede naročil krme, en dan starih piščancev, preverim evidence in plan vhlevitev. Popoldan pripravim vse potrebno v klavnici, da lahko naslednji dan nemoteno pričnemo z delom. Odvisno od letnih časov je nato še delo na poljih in v gozdu. Ob torkih in četrtkih se na naši kmetiji opravlja zakol piščancev. Ob 4. uri zjutraj natovorim piščance na eni izmed treh lokacij, kjer imamo hleve, ter jih odpeljem do naše klavnice, kjer me že čaka inšpektor, ki pregleda vso dokumentacijo in preveri, ali klavna linija deluje. Nato z zaposlenimi izvršimo zakol. Inšpektor posebej pozorno spremlja in preverja delovanje mamilnika in omamljanja, da vse poteka, kot je treba. Potem se začne razsek, ločevanje, izkoščevanje in pakiranje mesa. To meso se hladi do naslednjega dne, ko ga razvozimo na tržnico v Ljubljano in Maribor. Tako so vsak teden sveži piščanci z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« na voljo na tržnicah od torka do nedelje.«

Kaj vam je najbolj pomembno pri skrbi za živali? 

»Predvsem to, da je piščancem omogočena čim boljša oskrba. To dosegamo z manjšim številom živali v hlevu, lepo ravnamo z njimi, vsak dan pregledujemo hleve in piščance, odstranjujemo poginule piščance, jim damo svež nastil, tudi pri nalaganju tovora smo zelo pazljivi in zajamemo po največ dva piščanca naenkrat. To inšpektor takoj opazi – če bi imeli poškodovane perutničke, žulje na tačkah, pomeni, da s piščanci nismo lepo ravnali. Seveda je pomembna tudi podaljšana reja in to, da imajo piščanci temo od 20. ure zvečer do 5. ali 6. ure zjutraj; da niso ves čas pod lučko – da imajo nek naraven življenjski ritem.«

Koliko in katere živali imate trenutno?

»Trenutno imamo piščance brojlerje. Iz valilnice Jata Emona, ki so naši dobavitelji, dobivamo en dan stare piščance. V posameznem hlevu imamo približno 3600 piščancev.«

Kje dobivate hrano za živali? Jo kupujete ali jo sami pridelate?

»Nekaj imamo lastnih polj, kjer sadimo večinoma koruzo in pšenico. Krmo pa drugače pridobivamo, kar je dovoljeno, iz avstrijske mešalnice Lugitsch – oni so pionirji na področju biodinamike in gensko nespremenjenih organizmov in vso sojo pridobivajo iz donavske regije. Vse krmne obroke in krmne mešanice vedno zabeležimo in predložimo kontrolorjem.«

Kaj je najlepše pri vašem delu?

»To, da si lahko sami organiziramo delo, in to, da smo vedno v gibanju ter v naravi – na poljih ali v hlevu. Imamo tudi tri nemške ovčarje. Pa tudi to, da nimamo urnika; da bi oddelali osem ur in šli domov. Tukaj se delo ne konča po osmih urah, ampak traja od jutra do večera. Vendar smo tega vajeni. Predvsem pa nam je pri našem delu všeč to, da lahko ljudem ponudimo kakovostno domačo hrano.«

Kaj je najtežje pri vašem delu?

»Pri živi proizvodnji nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. Imeli smo že požar, ko nam je pogorel cel hlev, tik preden smo dobili en dan stare piščance. Nikoli tudi ne veš, kdaj pride kakšna bolezen. Pri nas sicer nimamo nekih bolezni, ker imamo dovolj majhno, butično proizvodnjo ter dovolj časa, da lahko hlev razkužimo, ko gredo piščanci v zakol, in pred prihodom novih piščancev. Meso zato tudi redno vzorčimo. Zahtevno je tudi upravljanje, saj ne želimo, da prihaja do zavržkov mesa. Rok trajanja piščančjega mesa je namreč 7–10 dni, po tem roku pa je treba meso zavreči. Težja plat našega dela je tudi, da moraš biti ves čas na razpolago tako rejcem in zaposlenim kot tudi strankam.«

V čem je meso z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« boljše od ostalih?  

»Predvsem je bolj kakovostno. Pomemben se mi zdi izvor. Vemo, da je meso iz Slovenije, zato je zaradi kratkih transportnih poti bolj sveže – le dan po zakolu ga namreč že lahko kupite.«

Kako kupci z nakupom izdelkov z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« prispevamo k dobrobiti svojega življenja?

»Piščančje meso izbrane kakovosti izstopa predvsem po kakovosti in sestavi. Dodatek selena v krmi piščancev namreč prispeva k večji hranilni vrednosti mesa, kar je dobro za nas, ki to meso uživamo. Meso z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« je zaradi kratkih dobavnih poti tudi bolj sveže in kakovostno. Velika prednost pa je tudi okus tovrstnega mesa, ki doda piko na i številnim jedem.«

Kako kupci z nakupom mesa z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« prispevamo k dobrobiti slovenskih kmetov in slovenskega okolja?

»Zelo veliko. Če ni kupcev, ni nas, ne moremo se širiti, izboljševati procesov vzreje, procesov v klavnici. S tem kupec izkaže tudi spoštovanje nam in našemu delu. Gre pa tudi za neko odgovornost do okolja, saj zaradi kratkih transportnih poti prispevate k nižji porabi goriv in s tem k čistejši naravi.«

Ali slovenski potrošniki cenimo meso, ki je pridelano in predelano v Sloveniji? 

»Mislim, da še ne dovolj. Je neka skupina ljudi, ki to cenijo in redno kupujejo tovrstne izdelke. Tudi nekateri mladi so zelo ozaveščeni glede sheme »izbrana kakovost«. So pa tudi taki, ki si ne vzamejo časa za pripravo uravnoteženih jedi, pa čeprav lahko iz piščanca v pol ure narediš čudeže. Ljudje bi morali priti na kmetijo in si sami ogledati, koliko dela in truda je vloženega v pridelavo in predelavo hrane. Tako bi vedeli, da so proizvodi z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« pravi izbor.«