Hrana ni odpadek – 24. aprila obeležujemo slovenski dan brez zavržene hrane

Preveč hrane konča tam, kjer ne bi smela – v smeteh. V Sloveniji vsak prebivalec povprečno zavrže kar 78 kilogramov hrane na leto. Največ hrane, kar 44 %, konča v smeteh prav v gospodinjstvih. Slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, nas vse skupaj opominja, kako pomembno je spoštovanje do hrane in odgovorno ravnanje z njo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj s partnerji, 24. aprila 2025 v Centru Rog organizira dogodek, ki se bo vsebinsko navezoval na upravljanje s presežki in donirano hrano, predstavljeni bodo rezultati in smernice projekta Krožnik 12.3 za manj odpadne in več trajnostne hrane v restavracijah, razglašeni pa bodo tudi zmagovalci natečaja ‘Stran pa ne bomo metal’!

V obdobju izobilja se s hrano ravna premalo odgovorno. V letu 2023 se je po podatkih Statističnega urada zavrglo kar 78 kg hrane na prebivalca. Največ hrane se je zavrglo v gospodinjstvih (44%), v gostinstvu in strežbi hrane 34 %, v proizvodnji hrane 13 %, najmanj (9 %) pa so je zavrgli v dejavnosti trgovine z živili.

Ukrepanje za preprečevanje izgub hrane in odpadne hrane lahko poveča prehransko varnost, prihranek velikih količin ton emisij toplogrednih plinov na leto, sprostila bi se kmetijska zemljišča in zmanjšale gospodarske izgube. Pri tem je bistvenega pomena, da veriga preskrbe s hrano skupaj naslavlja preprečevanje in zmanjševanje izgub hrane in odpadne hrane, saj se tako ne kopiči presežkov in odpadne hrane v samo enem ali dveh členih verige. Zato je pomembno sodelovanje vseh deležnikov.

V Sloveniji imamo strateške dokumente, ki naslavljajo problematiko in aktivnosti za manj odpadne hrane vzdolž celotne verige preskrbe s hrano. Strategija za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano: »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet« in njen izvedbeni akcijski načrt opredelujeta potrebne aktivnosti in strateše cilje upravljanja presežkov hrane ter zmanjšanja izgub hrane in odpadne hrane, in sicer:

Preprečevanje nastajanja izgub hrane, presežkov hrane in odpadne hrane (proizvodnja in potrošnja):
- o optimizacija zalog, primerna tehnologija, spremljanje količine odpadne hrane, ozaveščanje in drugo.
Zmanjševanje količine odpadne hrane s prerazporejanjem in uporabo presežkov hrane:
- o doniranje hrane;
- o predelava v nove izdelke (prehranske, neprehranske) ali preusmerjanje v hrano za živali (kar ni namenjeno humani prehrani).
Ustrezno ravnanje z odpadno hrano:
- o aerobna (kompostiranje) in anaerobna (bioplinarne) obdelava;
- o drugi postopki obdelave odpadkov (na primer biogospodarstvo, energetska predelava).

Hrana se mora v prvi vrsti smotrno nakupovati in proizvajati s čimer se prepreči izgube hrahne in presežke, ki pa se jih, v kolikor do njih prihaja, v prvi vrsti prerazporedi oz donira, nato predela v nove prehranske izdelke za prehrano ljudi in kar ostane gre za prehrano živali. Kar se zavrže in nastane odpad, se ga ustrezno predela. Slednjega si želimo čim manj.

Do leta 2030 je cilj prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca

Cilj strategije je tudi prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu, do leta 2030. Poleg tega pa cilj je spremeniti način razmišljanja v družbi. To pomeni spoštovanje in odnos do hrane ter naravnih virov, potrebnih za njeno proizvodnjo.

V mesecu februarju 2025, se je zaključil trialog med Evropskim Svetom, Evropskim Parlamentom in Evropsko komisijo glede ciljev in ukrepanja držav članic za manj odpadne hrane. Dogovorili so se, da je za dosego ciljev, -10% v predelavi in proizvodnji ter -30% na prebivalca v maloprodaji, restavracijah, obratih strežbe hrane ter gospodinjstvih do leta 2030. Treba razviti intervencije za spremembo vedenja, spremeniti prehranjevalne navade in delati krožne rešitve. Prav tako ukrepanje ne sme zmanjšati pogajalske moči dobaviteljev kmetijskih proizvodov ali povečanja nepoštenih trgovinskih praks do dobaviteljev. Dogovor vključuje tudi, potrebo po spodbujanju tehnoloških rešitev, ki prispevajo k preprečevanju odpadne hrane, kot je aktivna embalaža, namenjena podaljšanju roka uporabnosti ali vzdrževanju ali izboljšanju stanja pakiranih živil, zlasti med prevozom in skladiščenjem, ter uporabniku prijazna orodja, ki prispevajo k preprečevanju odpadne hrane, ki je še varna za uživanje. Za podpro primarnim proizvajalcem pri njihovih prizadevanjih za zmanjšanje odpadne hrane in izgub hrane, je treba odpraviti vrzeli v znanju za zmanjšanje izgub hrane in odpadne hrane. Prav tako naj se podpira inovativne in tehnološke rešitve, ki natančno navajajo rok uporabnosti živila, zagotavljajo varnost hrane in v skladu z Uredbo (EU) 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta, zagotavljajo informacije z navedbo „minimalne trajnosti“ ali datumov „porabiti do“, ki so jasne in potrošnikom razumljive. Prav tako je treba dajati prednost spodbujanju doniranja hrane in druge redistribucije za prehrano ljudi pred krmo za živali in predelavo v neprehrambene izdelke.

Učni pripomočki za zmanjševanje količine odpadne hrane

Za namen vzgoje in izobraževanja je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo učne pripomočke za zmanjševanje odpadne hrane. Z videi in učnimi listi so predstavljene ideje kako otrokom privzgojiti spoštovanje do hrane in zmanjšati količino odpadne hrane. Izobraževalne video vsebine in priročniki so namenjeni učencem in učiteljem za šole, ki lahko inovativne metode, kako mlade spodbujati k bolj odgovornemu ravnanju s hrano, odkrivanja novih okusov in uživanja sveže, lokalno pridelane hrane, uporabijo pri pouku.

Za vsak člen v verigi preskrbe s hrano je priporočljivo, da pregleda vrzeli in vzroke nastajanja izgub hrane in odpadne hrane ter jih odpravlja. Da usposablja zaposlene in o svojih aktivnostih informira člen pred njim, ozavešča potrošnike in jim daje predloge za uporabo, shranjevanje ter rokovanje z njihovimi živili.

Tudi lokalne skupnosti imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju odpadne hrane. Nekatera evropska mesta imajo svoje mestne strategije za manj odpadne hrane (npr. Milano, London, Kopenhagen idr.) in izvajajo ozaveščevalne kampanje, imenujejo ambasadorje, društva organizirajo delavnice kako privarčevati pri pripravi obrokov, objavljajo uspešne zgodbe oz. primere dobrih praks idr.

Nekaj priporočil, da bo manj hrane končalo v smeteh

Primarna proizvodnja: načrtovanje proizvodnje, sklenitev pisnih pogodb, morebitne presežke donirati, pravilno skladiščenje, usposabljanje, informiranje, recikliranje, predelava, dajanje prednosti prehrani ljudi pred krmo za živali in predelavo v neprehrambene izdelke, doniranje.
Predelava: nabava kakovostnih surovin, tehnična brezhibnost strojev, pregled nad zalogami, kakovostna embalaža, določitev primernega roka uporabe, usposabljanje zaposlenih, informiranje potrošnika o rokovanju, shranjevanju in uporabi živila, doniranje.
Distribucija in prodaja na drobno: uravnavanje zalog, sklepanje pisnih pogodb, spoštovanje odnosov v verigi, neizvajanje nepoštenih praks, ki povzročajo odpadno hrano, usposabljanje zaposlenih, spremljanje vzrokov za odpadno hrano, informiranje potrošnika o rokovanju, shranjevanju in uporabi živila, doniranje.
Ponudba hrane (Horeca): uporaba kakovostnih surovin, pregled nad zalogami, priprava jedilnikov, ki omogočajo ponovno uporabo presežkov, spremljanje vzrokov za odpadno hrano, usposabljanje zaposlenih, informiranje potrošnika, ponudba embalaže za odnos strankinega ostanka
Gospodinjstva: pregled nad zalogami; zmerno kupovanje (planiranje nakupov in količin); priprava jedilnikov iz zalog in presežkov; količinsko odmerjanje živil na osebo (merjenje g/osebo/obrok); preden se živilo zavrže po roku uporabe se ga pogleda, povoha in poskusi; merjenje in spremljanje vzrokov nastajanja odpadne hrane v gospodinjstvu in njihova odprava.

Poglejte video zgodbo

Poglejte si video zgodbo Spoštuj hrano, spoštuj planet – zavrzi manj, ki na simpatičen način jasno pokaže, kako se lahko preprosto zavrže manj hrane, ostanke pa z nekaj domišljije predela v čisto nove jedi. Vsak od nas lahko vsak dan pomembno prispeva k zmanjšanju skupne letne količine odpadne hrane, ki planet bremeni bolj kot letalska industrija.