Kranjska klobasa

Med številnimi mesnimi dobrotami, ki jih ponuja Slovenija, ima kranjska klobasa prav poseben status. Njena zgodba sega daleč v preteklost, njen okus pa je plod predpisane in zaščitene recepture ter kakovostnih sestavin. Umeščena je v evropsko shemo kakovosti in se ponaša z evropskim simbolom zaščitene geografske označbe. Toda kaj jo resnično loči od drugih in zakaj se ne more vsaka klobasa ponašati s tem nazivom?

Kranjska klobasa je pasterizirana poltrajna mesnina, izdelana iz grobo mletega prašičjega mesa in prašičje slanine (vrat, hrbet, stegno). Nadev zanjo je začinjen samo s česnom in poprom, napolnjen v tanka prašičja čreva ter zašpiljen z leseno špilo. Klobasa je vroče prekajena in pasterizirana. Uživa se topla po kratkem pogrevanju v vroči vodi, pri čemer pridobi visoko gastronomsko kakovost.

Postopek izdelave kranjske klobase in certificirani proizvajalci

Izdelava kranjske klobase vključuje natančno določen postopek, ki se začne z izbiro kakovostnega svinjskega mesa in trde slanine. Meso in slanina se narežeta na predpisane velikosti, začinita z dovoljenimi dodatki ter napolnita v svinjska čreva. Sledijo sušenje, vroče prekajevanje in toplotna obdelava.

V Sloveniji je trenutno certificiranih 14 proizvajalcevkranjske klobase. Vsi v proizvodnem procesu sledijo natančno določenim stopnjam postopka, končni izdelek pa mora ustrezati zunanjem videzu, sestavi in barvi prereza, teksturi, vonju in okusu.

Certificirani proizvajalci zaščitene kranjske klobase so: Celjske mesnine (Z’dežele), Košaki TMI, Loške mesnine (Arvaj), Meso Kamnik (Mesar Anton), Panvita Mir (AVE), Kodila, mesarstvo Čadež, Mesarija Mlinarič, Mesarstvo Podobnik, Mesarstvo Oblak, Mesarstvo Blatnik, Kmetija Hribar, Mesarstvo rešet in Zlata dolina. Pomagate si lahko tudi z Evidenco shem kakovosti.

Zaščitena geografska označba

Kranjska klobasa je vključena v evropsko shemo kakovosti in ima zaščiteno geografsko označbo. To pomeni, da mora biti proizvodnja izvedena v skladu s strogimi standardi in nadzorovana s strani pristojnih institucij. Evropske sheme kakovosti omogočajo zaščito avtentičnih izdelkov in zagotavljajo, da potrošniki prejmejo izdelek s preverjeno kakovostjo in poreklom. Poleg tega je tradicionalni postopek izdelave kranjske klobase vpisan v register nesnovne kulturne dediščine, kar potrjuje njen pomen v slovenski kulinarični tradiciji. 

Kako pravilno pripraviti kranjsko klobaso?

Osnovni recept za pripravo je povsem enostaven: kranjsko klobaso damo v mrzlo vodo in jo kuhamo do vretja. Ko voda zavre, lonec odstavimo in klobaso pustimo v vodi še 10 minut. Potem jo lahko postrežemo. 

Tako pripravljena kranjska klobasa je sočna in polnega okusa. Tradicionalno se postreže s kislim zeljem ali repo ter žemljo. Pogosto jo spremljata tudi gorčica ali nariban hren. Poleg tega se kranjska klobasa lahko uporabi kot dodatek v različnih enolončnicah, kjer obogati okus jedi. 

O kranjski klobasi pisal tudi Janez Bogataj

O tej kulinarični posebnosti je profesor doktor Janez Bogataj, ena največjih avtoritet na področju kulinarične etnologije, zapisal tudi monografijo Mojstrovine s kranjsko klobaso iz Slovenije (2011) takrat, ko je »kranjska klobasa na neki točki dosegla precej nizko splošno stopnjo kakovosti in je bila kot jed že precej razvrednotena.« Osem proizvajalcev je ustanovilo poseben konzorcij z namenom zaščite in ohranjanja tradicionalne kakovosti kranjske klobase. »Našlo se nas je tudi kar nekaj zaskrbljenih občanov, ki smo močno čutili, da je tej jedi treba vrniti njen stari pomen«. Kranjska klobasa sicer izvira z Gorenjske, od koder se je razširila po celi Sloveniji. Razvila se je že v času avstro-ogrske monarhije, v začetku 19. stoletja.

Najpogostejša vprašanja o kranjski klobasi

1. Koliko časa se kuha prava kranjska klobasa?

Prava kranjska klobasa se kuha tako, da jo damo v mrzlo vodo, segrevamo do vretja, nato lonec odstavimo in jo pustimo v vodi še 10 minut.

2. Kaj pomeni zaščitena geografska označba?

Zaščitena geografska označba pomeni, da je vsaj del postopka proizvodnje izdelka – na primer pridelava ali predelava – vezan na določeno regijo. Ta oznaka poudarja, da ima izdelek posebne lastnosti ali sloves, ki so povezani z njegovim geografskim izvorom, čeprav ni nujno, da vse surovine izvirajo iz te regije.

3. Ali je ime »kranjska klobasa« zaščiteno?

Ime »kranjska klobasa« lahko uporabljajo le certificirani proizvajalci, ki sledijo natančno določenim postopkom in sestavinam, s čimer je zagotovljena njena avtentičnost.

4. Kaj sestavlja kranjsko klobaso in kdo jo lahko izdeluje?

Osnovni sestavini sta prašičje meso in trda slanina. Kranjsko klobaso lahko izdelujejo le certificirani proizvajalci, ki so vključeni v sistem nadzora kakovosti.

5. Katere priloge lahko postrežemo ob kranjski klobasi?

Najpogostejše priloge so kislo zelje, kisla repa in matevž, lahko pa jo vključimo tudi v zelenjavne enolončnice.