Jesenski namig: raziskujte slovenske kulinarične posebnosti | Sheme kakovosti, Zajamčena tradicionalna posebnost, Zaščitena geografska označba, Zaščitena označba porekla |

Jesenski namig: raziskujte slovenske kulinarične posebnosti

Jesenski meseci so kot nalašč za raziskovanje naše dežele. Doživetja na poti se nam po dobri hrani še toliko bolj vtisnejo v spomin. »Nisi slikal, nisi jedel,« so besede, ki jih lahko slišimo v družbi ob bogato obloženi mizi. Katere so tiste jedi, ki jih je vredno slikati, še bolj pa poizkusiti? V nadaljevanju vas popeljemo na kulinarično popotovanje.

Spoznali boste kakovostne slovenske izdelke z »zaščiteno označbo porekla« kot je sir Tolminc, z »zaščiteno geografsko označbo« kot je Kraški pršut in dobrote z označbo »zajamčene tradicionalne posebnosti«, ki jo ima na primer Prekmurska gibanica. Zaščitenih izdelkov imamo v Sloveniji kar 27. Pa gremo!

Nekatere kulinarične umetnine so značilne le za Slovenijo

Slovenija se ponaša s tradicijo in z izjemno raznolikostjo pokrajine ter običajev. To se odraža v edinstvenih lastnostih pridelkov in izdelkov, bogati gastronomski dediščini ter pestrosti ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Slovenske dobrote zaznamujejo tradicija, okolje, pokrajina in kakovost.

Izoblikuje nas vse, kar nas obdaja. Okolje, iz katerega izviramo. Razmere, ki nas utrdijo. Znanje, ki se prenaša iz roda v rod. Vse to oblikuje značilnosti, po katerih se Slovenija in tukajšnji ljudje razlikujejo od ostalih.

Pomagajte si z označbami kakovosti

Posebne lastnosti izdelkov so lahko posledica vpliva geografskega območja, na katerem so proizvedeni, načina pridelave ali predelave.

Lahko so pripravljeni po tradicionalnih receptih in postopkih. Pri prepoznavanju takšnih izdelkov so nam v pomoč posebne označbe kakovosti kot so:»zaščitena označba porekla«, »zaščitena geografska označba« in »zajamčena tradicionalna posebnost«.

Shemam kakovosti se lokalni ponudniki lahko pridružijo, če njihovi izdelki ustrezajo predpisanim kriterijem. Z izbiro živil s temi označbami boste tako okusili najboljše iz slovenske kulinarične dediščine.

Logotipi sheme kakovost

Poreklo pomeni tesno povezavo z določenim območjem

Potep začnimo v severozahodni Sloveniji z odkrivanjem Posočja. Zaradi svojih klimatskih in geoloških razmer je to področje primerno za pridelavo mleka in mlečnih izdelkov.
V takšnem okolju nastaja slovenski trdi sir Tolminc, ki ga najdemo pri pridelovalcih iz Zgornjega Posočja. S svojo edinstveno zgodbo, kakovostjo in regijskim izvorom ima »zaščiteno označbo porekla« (ZOP).

Bodite pozorni na oznako »Zaščitena označba porekla«

»Zaščitena označba porekla« zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države. Izdelki iz omenjene sheme morajo biti v celoti pridelani in predelani na določenem geografskem območju, prav tako pa morajo iz tega območja izhajati tudi vse uporabljene surovine.

Sir Tolminc spada v to shemo, ker je tesno povezan z geografskim območjem, na katerem se proizvaja, saj to območje vpliva na njegove lastnosti. Celoten postopek pridelave in predelave torej poteka v Zgornjem Posočju, od koder izhajajo tudi vse uporabljene surovine.

V to shemo kakovosti poleg Tolminca spadajo tudi drugi siri, in sicer Bovški sir, Sir Mohanin Nanoški sir. Poleg sirov pa sta v shemo uvrščena tudi Kraški in Kočevski gozdni med. Največ pridelkov z »zaščiteno označbo porekla« pa izvira iz Slovenske Istre, denimo Piranska solEkstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Oljčno olje Istra ter Istrski pršut.

Specialitete kot so sir Tolminc, Kraški pršut in Prekmurska gibanica so neločljiv del slovenske kulturne dediščine.
Specialitete kot so sir Tolminc, Kraški pršut in Prekmurska gibanica so neločljiv del slovenske kulturne dediščine.

Geografsko območje kot začimba za edinstven okus

Od Zgornjega Posočja se podajmo proti Krasu. Tudi tamkajšnja edinstvena in pestra pokrajina ter vremenske razmere zaznamujejo pridelke, izdelke in kulinariko. Tako na primer kraške mesnine odlikuje edinstven okus. Iz omenjenega področja izhaja vsem poznan in priljubljen Kraški pršut. Gre za tipičen izdelek z »zaščiteno geografsko označbo«.

Se sprašujete, kaj to pomeni? »Zaščitena geografska označba« (ZGO) je shema kakovosti, ki prav tako zajema kmetijske pridelke in živila iz določene regije, kraja ali države. Od »zaščitene označbe porekla« se razlikuje v tem, da je pri »zaščiteni geografski označbi« povezava med geografskim območjem in izdelkom manj zavezujoča.

Za te izdelke velja, da mora vsaj ena od faz proizvodnje potekati na določenem geografskem območju, surovine pa lahko izvirajo iz drugih območij, tudi tistih izven Slovenije.

Kar 13 izdelkov v Sloveniji ima omenjeno označbo, med njimi so poleg Kraškega pršuta, Kraškega zašinka in Kranjske klobase priljubljeni tudi Zgornjesavinjski želodec, Štajersko-prekmursko bučno olje in Prleška tünka. Morda manj sloveči med njimi so Ptujski lük, Šebreljski želodec, Prekmurska šunka in Kraška panceta ter bolj splošni – Slovenski med, Jajca izpod kamniških planin ter Štajerski hmelj.

Viseči pršuti
Kraški pršut je tipičen izdelek z »zaščiteno geografsko označbo«.

Za edinstvenost poskrbi tudi receptura

Raziskovanje kulinaričnega bogastva nadaljujmo na vzhodnem koncu Slovenije. Prekmurje je znano po mnogih dobrotah, narejenih po tradicionalnih receptih, ki se prenašajo iz roda v rod. Gre za slovenske jedi, ki imajo edinstven značaj in so neločljiv del kulturne dediščine.

Tipične slovenske jedi pa niso le hrana. So celostne podobe, sestavljene iz lokalnih in sezonskih sestavin, pridelane in pripravljene z edinstvenimi postopki. Pomemben del doživetja predstavljajo postrežba, gostoljubje in tradicija, ki ustvarjajo občutek domačnosti. Na katero slovensko jed pomislite ob branju teh vrstic? Mnogim se v misli prav gotovo prikrade sočna Prekmurska gibanica. Ta ima svojevrsten recept, zaradi katerega ima certifikat »zajamčena tradicionalna posebnost« (ZTP).

Veste, po čem izstopa shema »zajamčena tradicionalna posebnost«?

Pri tej shemi se prvenstveno zaščitijo receptura, način priprave ali sestava jedi. Poleg Prekmurske gibanice v omenjeno shemo spadajo tudi Idrijski žlikrofi, Belokranjska pogača in Slovenska potica.

Tako smo zaključili naše kratko kulinarično popotovanje. Naj vam bodo dobrote v navdih, da potovanje nadaljujete sami.

Slovenija kljub svoji majhnosti ponuja široko paleto tradicionalnih in modernih jedi, ki jih najdete v različnih krajih po vsej državi. Sedaj veste, kateri znaki vam bodo v pomoč pri prepoznavanju dobrot, ki so kakovostne ter pridelane in predelane pod dodatnim nadzorom. Z nakupom boste tako uživali v značilnih okusih in s podpiranjem lokalnih pridelovalcev in predelovalcev hkrati poskrbeli, da se dediščina in kakovost lokalne hrane ohranita tudi za zanamce.

Bodimo ponosni na kulinarično pestrost naših krajev. Ujemimo v objektiv slastne dobrote in širimo glas slovenske gastronomske dediščine v svet. To je #nasasuperhrana in to so #nasesuperdobrote!


Sorodni članki

Slovenski siri, ki nosijo Zaščiteno označbo porekla

Slovenski siri z Zaščiteno označbo porekla se ponašajo s svojimi edinstvenimi zgodbami, zagotavljajo kakovost ter z vizualno oznako olajšajo vašo izbiro pri nakupu. Veste, kateri slovenski siri so vključeni v to shemo kakovosti? Slovenski siri že sicer izstopajo po kakovosti,…

Več...

Ideja - spomladansko druženje s pristnimi slovenskimi jedmi

Po dolgi zimi se marsikdo od nas veseli spomladanskih in poletnih piknikov ter uživanja na toplem soncu. Kaj ko bi letos za prijatelje organizirali malo drugačen piknik? V Sloveniji smo lahko ponosni na izdelke, ki so zaščiteni s tremi evropskimi…

Več...

Poznate slovenske zaščitene proizvode in njihov pomen?

Ob omembi slovenskih kulinaričnih dobrot ne moremo mimo bogate dediščine in izjemne kakovosti, ki jo ponujajo naši lokalni proizvodi. V Sloveniji se zavedamo pomena ohranjanja tradicije, hkrati pa cenimo inovacije in kakovost, ki nas uvrščajo na zemljevid evropske kulinarične odličnosti.…

Več...

Spoznajte Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre

Pridelovalci Ekstra deviškega oljčnega olja Slovenske Istre morajo še posebej paziti v obdobju obiranja plodov. Postopek mora potekati ročno ali s posebnimi mehanskimi pripomočki, ki zagotavljajo čim večjo nepoškodovanost plodov in s tem tudi kakovostnejše olje. Na severu zamejeno z…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem