Slovenske tradicionalne praznične jedi

V Sloveniji se ob prazničnem silvestrskem času na mizah tradicionalno znajdejo izbrane jedi, značilne za posamezno regijo. Nekatere jedi pa so vseslovenska klasika in so nepogrešljive na skoraj vsaki praznično obloženi mizi.

Tradicionalna božična večerja se tudi v sodobnem času naslanja na našo kulinarično dediščino, ki pa se po regijah nekoliko razlikuje.

Na vzhodnem delu Slovenije zadiši po šunki in kranjski klobasi

Ne glede na to, na katerem koncu Slovenije se nahajate, je idealna izbira za božično pojedino zagotovo prekmurska šunka, ki je tudi zaščitena s tako imenovano zaščiteno geografsko označbo. Marsikje po Sloveniji se ji na božič ali kot prigrizek po polnoči pridruži tudi kranjska klobasa, ki se ponaša z evropskim znakom zaščitene geografske označbe, tradicionalni postopek izdelave pa je celo vpisan v register nesnovne kulturne dediščine.

Praznične koline in pražen krompir

Po vsej Sloveniji svoje mesto na praznično obloženi mizi pogosto najdejo tudi koline, zraven pa se poda pražen krompir, ki ima prav tako že dolgoletno tradicijo.  Najstarejši zapisan slovenski recept za pripravo praženega krompirja namreč najdemo v Slovenski kuharici, ki je v Ljubljani izšla leta 1868.

Kraški pršut je edinstven v svetu

Kraški pršut je že vrsto let zaščiten pri Evropski komisiji kot »zaščitena geografska označba«. Z zaščito so bili priznani in potrjeni posebna kakovost, sloves, tradicija in vpliv geografskega območja pri proizvodnji Kraškega pršuta.

Ta suha mesnina izbranega okusa spada v skupino sredozemskih pršutov, njegovi pridelovalci pa radi pomežiknejo, da se duša kraškega pršuta napaja iz bogatega tehnološkega izročila naših “nonotov”. Skrivnost njegove odličnosti se zrcali v bogati aromi, intenzivni rubinasti barvi, sočnosti ter ravno pravšnji rahli slanosti posamezne rezine. Od ostalih pršutov ga med drugim loči intenzivna barva, vonj, okus in čvrsta struktura.

Nesporna kraljica – potica

Potica je najbolj razširjena praznična sladica, ki v božičnem času kraljuje na mizah v vseh koncih Slovenije. Ime potica je nastalo iz besede “povitica”, kot so imenovali zavito pecivo ali zavitek. Pripravimo lahko mnogo različnih vrst potic, ki se med seboj razlikujejo po nadevih, najbolj poznana pa je gotovo orehova potica. Recept za zaščiteno slovensko potico, ki nosi znak Zaščitena tradicionalna posebnost je zahtevnejši, primer bolj preproste potice pa najdete tukaj.

Božični kruh prisoten že od poganskih časov

Med najstarejše navade spada priprava poprtnika ali tako imenovanega božičnega kruha, ki naj bi bila ohranjena že od poganskih časov. Tedaj so praznovali prihod svetlobe ob zimskem solsticiju, ta sladek mlečni kruh iz bele moke pa je simboliziral željo po zdravju in obilju v novem letu.

Pripravite ga lahko tudi po tem slastnem receptu.

Naj imajo osrednje mesto lokalne sestavine

Pomembno je, da tudi v prazničnem času na mizo postavljamo čim več jedi, izdelanih iz sestavin lokalnega izvora, ki so zelo kakovostne in polne hranil. Prazniki so čas, ko lahko preizkusimo vse, za kar med letom morda zmanjka časa, ter tako v krogu svojih najbližjih ustvarjamo nepozabne spomine.

Praznikov ne moremo kupiti

Ko smo se o pomenu praznične dediščine pogovarjali z Janezom Bogatajem, starosto slovenskega etnološkega gurmanstva, je izpostavil izredno pomembno sporočilo, ki naj bo vodilo tudi v prihajajočih dneh: »Ne kupujmo božičnega kruha v supermarketu, temveč si neskončno boljšega in slajšega specimo skupaj z družino! Praznika si ne moreš kupiti, narediti si ga moraš sam! Ko bi se ljudje le zavedali, kaj vse je mogoče narediti iz preprostih, a zdravih lokalnih surovin!«