Pogovor s predsednico Zveze potrošnikov Slovenije Bredo Kutin

Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije ga. Breda Kutin je v pogovoru izpostavila, na kaj vse moramo biti potrošniki pri nakupu hrane in izbiri živil pozorni.

V luči svetovnega dneva pravic potrošnikov smo se pogovarjali z go. Bredo Kutin, ki je osvetlila zelo aktualno tematiko varstva pravic potrošnikov in tudi našo odgovornost.

Kako bi v stavku ali dveh povzeli bistvo pravic potrošnikov?

Učinkovito politiko varstva potrošnikov sestavljata dobra zakonodaja in njeno uresničevanje v praksi, za kar sta potrebna tudi učinkovit nadzor in ukrepanje tako inšpekcij kot tudi sodišč. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi potrošniške organizacije, ki z neformalnim nadzorom preverjajo dejansko stanje na trgu, ozaveščajo potrošnike in jim pomagajo, da poznajo in znajo uveljavljati svoje pravice. Učinkovito varstvo potrošnikov prispeva k učinkovitejšemu delovanju trga, na katerem so pošteni ponudniki nagrajeni, slabe in nepoštene trgovinske prakse pa sankcionirane, saj preprečuje slabe prakse, izdelke, storitve in oškodovanja potrošnikov.

Zaupanje v oznake na izdelkih

V kolikšni meri lahko zaupamo oznakam na izdelkih in na kaj morajo biti potrošniki pozorni?

Hrana je osnovna življenjska potreba človeka, za izbiro in nakup pa nimamo veliko časa. Poleg tega smo potrošniki prevečkrat izpostavljeni informacijam v oglasih, trgovinah, na letakih in na embalaži, ki živila predstavljajo enostransko. Vse več je prikritega oglaševanja v obliki delnih informacij, ki izpostavljajo tisto, kar trgovci in proizvajalci želijo izpostaviti. Ti se zavedajo, da je večina potrošnikov laikov na področju zakonodaje o obveznih informacijah, zato je pomembno, da trgovci, proizvajalci prevzamejo svoj del odgovornosti za resničnosti navedb. Naši testi in primerjalni pregledi trga pa kažejo nasprotno, o čemer transparentno informiramo na naših spletnih straneh. Premnoge prehranske afere vplivajo na zaupanje, ki se hitro izgubi, a počasi pridobi. Pri tem pa vsi pričakujejo, da so nadzorni organi tako učinkoviti v nadzoru, da so vsi načini komunikacij vseh zahtevanih informacij o živilih skladni z zakonodajo, da ne zavajajo in so transparentne, točne, resnične, celovite in ažurne.

Kako pravilno razumeti informacije

Včasih zapis proizvedeno v EU ne pomeni čisto natančne informacije, saj je lahko izdelek samo pakiran v EU in na ta način pridobi status? Kako lahko potrošnik najde prave informacije?

Zaupanje se gradi na izpolnjevanju pričakovanj potrošnikov in ne na zahtevi, da naj potrošnik porabi neskončno veliko časa za iskanje informacij. Iskanje informacij o poreklu oziroma izvoru živila je za potrošnika skoraj nemogoče, saj zahteva pregledovanje dokumentacije o sledljivosti živil na mestu pakiranja, ki so na voljo le nadzornim organom. Čeprav si potrošniki želimo izvedeti, od kod prihajajo živil, je naša želja le redko uslišana, včasih tudi zamolčana. Sedanja zakonodaja in načini označevanja in obveščanja potrošnikov o poreklu živil so pri nekaterih skupinah izdelkov še vedno nesprejemljivi. Navedba porekla je zavezujoča pri svežem sadju, pri mesu so zahteve še bolj podrobne. A marsikdaj je nemogoče ugotoviti, od kod je živilo. Če so na primer zrna fižola (svežega, a posušenega) pripeljana v rinfuzi v Evropo in tu pakirana, mora tisti, ki je pakiral, označiti poreklo surovine z navedbo države, v kateri je bil fižol pridelan.

Na ZPS zato potrošnikom svetujemo, da izbirajo izdelke, za katere so na voljo informacije, ki jih želijo oziroma pričakujejo. To je tudi edini način do izgradnje poštene konkurence na trgu. Prepričani smo, da zgolj informacija o tem, ali je živilo oziroma hrana iz EU ali ne, potrošniku ne zadošča več.

Ne le pravice, tudi odgovornosti

Verjetno pri tematiki ne moremo izpostavljati samo pravice potrošnikov, ampak se moramo vsi skupaj zavedati tudi svoje odgovornosti?

Zagotovo, a če imamo v mislih (pre)hrano, bi morale biti zdrave in trajnostne odločitve preproste. Velik potencial vidimo v izobraževanju in informiranju potrošnikov o prehrani, ki je proizvedena z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida v prehodu na tajnostne prehranske sisteme. Da bi potrošnikom omogočili nakup »zdrave hrane za zdrav planet«, moramo nujno povečati preglednost vpliva hrane na podnebje in trajnostnost. 

Samo osredotočenost na izbiro potrošnika in odgovornost posameznika pa ne bosta zadostovali za potrebne spremembe prehranskih navad. Prehransko okolje (tj. vsi dejavniki, ki oblikujejo izbiro potrošnikov, kot so cene, razpoložljivost in trženje) se mora spremeniti tako, da potrošnikom olajša sprejetje zdrave in trajnostne prehrane. Natančneje: Bolj kot »kodeks ravnanja« potrebujemo zavezujoče omejitve pri trženju živil z veliko maščob, sladkorja in/ali soli otrokom.

Spremeniti se morata tudi ponudba in način prodaje živil, kar vključuje ustreznejše oblikovanje cen v prehranski verigi. Veliko dela nas čaka tudi na področju označevanja. Zaradi hitro rastoče in pestre ponudbe izdelkov na trgu je prepoznavanje živil z ugodno hranilno sestavo za potrošnika vedno večji izziv. Tudi zato, ker na embalažah, v predstavitvah in oglasnih sporočilih za izdelke in storitve potrošniki najdemo številne trditve in nalepke. Marsikdaj gre le za premišljen trženjski pristop, bistvo pa se skriva v hranilni tabeli in seznamu sestavin. Za lažje razumevanje hranilne tabele so lahko v pomoč orodja, kot je prehranski semafor oziroma mobilna aplikacija Veš, kaj ješ?, ki jo uporablja vedno več potrošnikov.

Nasveti, ki jih je vredno upoštevati

Katere nasvete bi podali potrošnikom, kaj lahko storijo sami?

Statistika kaže, da od leta 2014, ko smo v Sloveniji začeli spremljati količino odpadne hrane, vsako leto zavržemo več hrane. Z načrtovanjem obrokov, vnaprej pripravljenimi jedilniki in načrtnim nakupovanjem le tistih sestavin, ki jih potrebujete, boste ne le prihranili, ampak imeli manj zavržkov in oblikovali bolj zdrave prehranske navade.

Višanje cen je tudi priložnost, da preverite, ali obstajajo kakovostne, a cenejše alternative izdelkom, po katerih radi posegate. Primerjalni testi pogosto razkrijejo, da ne cena ne znamka nista vedno merilo kakovosti. Ključno je preudarno in načrtovano nakupovanje – po večje nakupe prehrambnih izdelkov se vedno odpravite z nakupovalnim seznamom. Ne pustite se zavesti impulzivnim nakupom samo zato, ker so izdelki v akciji. Z doma sestavljenim nakupovalnim listkom okvirno načrtujete tudi prihodnje obroke in potrebne sestavine zanje. Razmislite o svojem vrtičku. Namenite del travnika ali zelenice okrog hiše za zelenjavni vrt. Imate le balkon? Že na dveh kvadratnih metrih lahko z minimalnim znanjem in naporom pridelate nekaj solate in čebule, na primer.

Vsekakor na ZPS redno informiramo, ozaveščamo in izobražujemo potrošnike predvsem z izvedbo potrošniških primerjalnih testiranj in pregledov trga, s tem pa nastavljamo ogledalo ponudbi na trgu. Spodbujamo izbiro sezonskih in lokalnih, a kakovostih izdelkov.