Obeležujemo 4. svetovni dan varnosti hrane

Generalna skupščina Združenih narodov je 20. decembra 2018 sprejela resolucijo, s katero je 7. junij razglasila za svetovni dan varnosti hrane. Letos je izvedena že 4. konferenca ob Svetovnem dnevu varnosti hrane, ki naslavlja aktualno tematiko.

Varnost hrane ima zelo daljnosežne učinke, saj vpliva na prehransko varnost, zdravje ljudi, gospodarsko blaginjo, kmetijstvo, turizem in trajnostni razvoj. Kot potrošniki hrane si vsi želimo, da je varnost na prvem mestu. Bolezni, ki se prenašajo s hrano, namreč segajo od blagih do zelo resnih in lahko povzročijo celo smrt.

Če se združijo vsi členi verige, ki lahko prispevajo k dobrim praksam zagotavljanja varnosti hrane, lahko tovrstne nevšečnosti preprečimo. Svetovni dan varnosti hrane je namenjen povečevanju ozaveščenosti o varnosti hrane in različnih vidikih, na katere moramo biti pozorni.

Za varnost hrane smo odgovorni vsi

Slogan svetovnega dneva varne hrane poudarja, da je varnost hrane odgovornost vseh nas. Opominja nas na ključno vlogo posameznikov in organizacij pri zagotavljanju varne hrane, ki ji moramo namenjati pozornost v celotni dobavni verigi, od kmetije do mize.

Vlade morajo spodbujati večsektorsko sodelovanje in oblikovati politike, prakse dobrega upravljanja ter programe javne podpore, osredotočene na zdravo in varno hrano. Živilska podjetja morajo nadaljevati z ukrepanjem v zvezi z zavezami glede varnosti hrane, upoštevati mednarodne živilske standarde ter spodbujati kulturo varnosti hrane. Izobraževalne ustanove in zaposlovalci morajo podpirati izobraževanje o varnosti hrane, spodbujati varno ravnanje s hrano ter vključiti družine v dejavnosti na področju varnosti hrane.

Potrošniki imajo moč, da spodbudijo spremembe, zato morajo biti obveščeni in spodbujati varnost hrane. Z varnimi in zdravimi prehranskimi odločitvami pomagajo zmanjšati globalno breme bolezni in podpirati trajnostne prehranske sisteme. Pri ravnanju z živili doma naj potrošniki upoštevajo pet priporočil Svetovne zdravstvene organizacije za varnejšo hrano:

• vzdrževanje čistoče,
• ločevanje živil,
• temeljita toplotna obdelava živil,
• shranjevanje živil pri ustreznih temperaturah ter
• uporaba varne vode in surovin.

Konferenca ob svetovnem dnevu varnosti hrane

Na osrednji konferenci ob svetovnem dnevu varnosti hrane bodo tokrat v ospredju raznovrstne tematike. Matjaž Guček, generalni direktor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin bo predstavil Prikaz razvoja sistema varne hrane v Republiki Sloveniji. Dr. Mojca Jevšnik, dr. Urška Ciglenečki Jamnikar, Andrej Kirbiš iz Univerze v Ljubljani bodo podale vpogled v tematiko Slovenski potrošniki in njihov odnos in znanje o varnosti hrane v povezavi z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Jana Ramuš iz Gospodarske zbornice Slovenije pa bo predstavila Izkušnje slovenskih podjetij z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Potekala bo tudi okrogla miza na temo Izzivi za evropske zakonodaje: Primer 178/2002 20 let pozneje.

Varnost hrane temelji na znanosti

Potrošniki običajno ne morejo na podlagi pogleda ali vonja ugotoviti, ali je njihova hrana varna, vendar so znanstveniki razvili teste in orodja za odkrivanje nevarne hrane. Znanstveniki, mikrobiologi, zdravniki in toksikologi, če jih naštejemo le nekaj, svetujejo, katere prakse proizvodnje, predelave, ravnanja in priprave hrane so potrebne za zagotavljanje varne hrane.

Ali ste vedeli?

• Eden od desetih ljudi na svetu vsaj enkrat v letu zboli zaradi kontaminirane hrane.
• Obremenitev javnega zdravja zaradi kontaminirane hrane je primerljiva z boleznijo malarija ali HIV.
• Več kot 200 bolezni povzroča uživanje hrane, okužene z bakterijami, virusi, paraziti ali kemičnimi snovmi, kot so težke kovine.
• Otroci, mlajši od pet let, imajo večje tveganje za podhranjenost in smrtnost zaradi nevarne hrane in bolezni, ki se prenašajo s hrano.
• Nevarna hrana povzroči eno od šestih smrti zaradi driske.

Povzeto po: WHO