Gradnja pozitivnega odnosa do lokalne hrane je tek na dolge proge

Oznaka »izbrana kakovost – Slovenija« nam pove, da je izbrano meso, ki ga kupite v trgovinah in pri mesarju, kakovostno in lokalno pridelano. Ob tem smo lahko brez skrbi, saj je meso s to oznako dobro tako za potrošnika kakor tudi za okolje.

O tem, zakaj je pomembno, da ohranjamo lokalno pridelavo in predelavo, smo se pogovarjali z dr. Luko Juvančičem, izrednim profesorjem za področje ekonomike naravnih virov na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Dr. Luka Juvančič je svoj dodiplomski študij agronomije opravil na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, nato se je na magistrski študij odpravil v Aberdeen na Škotsko in se nazadnje vrnil domov, kjer je na matični fakulteti še doktoriral.

Z delom si želi doprinesti na različnih področjih – vse od podpore odločevalcem v agroživilstvu in javnim politikam do prizadevanja za vzpostavitev poslovnih modelov, s katerimi bi učinkoviteje in donosneje zapirali zanke v proizvodnji in predelavi naravnih materialov.

Meso, ki ga zaužijemo, naj bo kakovostno in lokalno

Slovenija je precej hribovita dežela in posledično so možnosti pridelave hrane omejene. Če želimo svoje podeželje ohraniti poseljeno in lepo obdelano, da ne bo sčasoma prišlo do zaraščanja kmetijskih površin, je za takšna hribovita področja najprimernejša kmetijska dejavnost živinoreja.

Šestdeset odstotkov kmetijskih zemljišč v Sloveniji predstavlja travinje in po mnenju našega sogovorca, je reja prežvekovalcev oziroma travojedov daleč najbolj racionalna kmetijska raba teh površin. »V kakšnih drugih časih bi morda lahko polemizirali tudi o tem, da bi del teh travnih površin namenili gozdu. V današnjih časih geopolitičnih trenj in nestabilnosti globalnega sistema oskrbe s hrano tega razkošja nimamo,« razloži izredni profesor.

Še vedno pereča tematika je vprašanje trajnostnega razvoja in onesnaževanja okolja z živinorejo

Kmetijstvo, še posebej govedoreja, po besedah dr. Juvančiča prispeva približno 15 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji. »To številko lahko zmanjšamo že s tehnološkimi izboljšavami, kot so pravilno skladiščenje in aplikacija gnojil v tla ter ne nazadnje s skrbnejšim načrtovanjem krmnih obrokov,« pove dr. Juvančič.

Pri tem izpostavlja predvsem vprašanje okoljske (ne)trajnosti živil, ki v kontroliranih pogojih prepotujejo pol zemeljske oble, da v nekem približku svežega stanja dosežejo končnega potrošnika. »Prednosti živil lokalnega izvora so v tem kontekstu tako očitne, da je vsakršna razlaga od tu naprej odveč,« doda.

Uspešni smo lahko le skupaj, če vsak prevzame svoj del odgovornosti

Dr. Juvančič se s svojimi študenti srečuje v okviru predmetov, kjer obravnavajo ekonomske, organizacijske in družbene vidike kmetijske pridelave in proizvodnje hrane. »V razmerah slovenskega kmetijstva in sistema oskrbe s hrano smo na dolgi rok lahko uspešni zgolj s kakovostno proizvodnjo ter partnerskim sodelovanjem vseh akterjev v verigi oskrbe s hrano, od kmeta do končnega potrošnika,« pravi dr. Juvančič. Seveda je na vsakem posamezniku, da prevzame svoj del odgovornosti.

Kmetje to počnejo s tehnološko napredno in stabilno proizvodnjo kakovostnih pridelkov. Predelovalna industrija lahko to stori z odgovornim poseganjem po kakovostnih surovinah slovenskega porekla in proizvodnjo živil, ki naslavlja potrebe kupca. Trgovina to počne z uresničevanjem svojih poslovnih ciljev in grajenjem dolgoročnega zavezništva s slovenskimi proizvajalci in zvestimi kupci. Država spodbuja prakse v verigi oskrbe s hrano, ki družbi dolgoročno koristijo. In ne nazadnje smo tu potrošniki, ki prednostno posegamo po kakovostni hrani slovenskega porekla.

»Kjer koli v tej verigi nam ‘spodrsne’, smo na slabšem vsi. Moj vtis je, da se vsi našteti z osnovnimi načeli zlahka strinjamo. Praviloma pa se pojavijo zadržki, ko bi uresničevanje teh načel zahtevali spremembe v naših vsakodnevnih praksah,« meni namestnik prodekana na Biotehniški fakulteti.

S pametnimi nakupi lahko usmerjamo razvoj mesne proizvodnje

Slovenci smo kot narod veliki ljubitelji mesa, vendar pa se moramo zavedati, da s svojimi prehranskimi navadami tudi narekujemo tempo razvoja živinorejske proizvodnje.

Dr. Juvančič zagovarja stališče zmernega prehranjevanja, meso, ki ga zaužijemo, pa naj bo lokalno in kakovostno. »S tem bomo naredili nekaj dobrega za svoje zdravje in za okolje,« razloži.

Dr. Luki Juvančiču oznaka »izbrana kakovost – Slovenija« predstavlja pomembno podlago za vzpostavitev partnerskega sodelovanja sodelujočih v verigah oskrbe s kakovostnim mesom in mesnimi proizvodi slovenskega porekla. S kakovostnim umeščanjem proizvodov gradimo zaupanje potrošnikov.

Odnos do lokalno pridelane hrane izvira iz otroštva

Ravno takšno razmišljanje skuša prenesti na študente, pa tudi na sodelujoče v verigi oskrbe s hrano in širšo javnost. Pravi, da je odnos do lokalne oziroma doma pridelane hrane pridobil že med odraščanjem na vasi in z občasnim delom na kmetiji starih staršev.

Meni, da je pozitiven odnos do lokalne kakovostne hrane, ki ga vcepimo otrokom z vzgojo in vzgledom že v otroštvu, ključen pri ustvarjanju kakovostnih potrošniških in prehranskih navad. »S tega vidika podpiram akcije, kot so obiski predšolskih otrok na kmetiji, šolski vrtički ali tradicionalni slovenski zajtrk. Izkušnja gradi odnos in krepi medsebojno razumevanje ter empatijo, ki sta nujni, da generacija naših otrok postavi trdne, povezane in na partnerskem odnosu temelječe verige preskrbe s kakovostno lokalno hrano, vključno z mesnimi izdelki,« pove sogovornik.

Pomemben korak naredimo že, če kot kupci pri svojih nakupih podpremo domače pridelovalce in posegamo po kakovostnem mesu in mesnih izdelkih lokalnega porekla, ki ga zagotavljajo ponudniki, katerih povezovanje in poslovanje pogosto temelji na zadružnih načelih.

Dobre prakse bodo rasle in se razvijale, uspešni zgledi pa bodo za seboj potegnili ostale. »Izgradnja pozitivnega odnosa do kakovostne lokalne hrane je tek na dolge proge brez bližnjic. Zato je še toliko bolj pomembno, da pri vzpostavljanju pozitivnega odnosa do lokalne hrane posebno skrb namenjamo svojim najmlajšim,« poudarja dr. Luka Juvančič.
Pri tem bodimo pozorni na uravnoteženo prehrano v skladu s smernicami zdrave prehrane.

Slovenski rejci in predelovalci mesa v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvajajo kampanjo s sloganom »Najboljše imamo doma«. Kampanja je pod okriljem nacionalnega projekta »Naša super hrana« namenjena ozaveščanju, da imamo v Sloveniji kakovostno ponudbo govejega in perutninskega mesa. Potrošnikom je na voljo pestra ponudba lokalnega mesa, mesnih izdelkov in mesnih pripravkov z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«. Znak zagotavlja preverjeno kakovost: da so bile živali rojene in rejene v Sloveniji, da je bila celotna predelava mesa izvedena v Sloveniji, ves proces pa je bil podvržen dodatnim neodvisnim kontrolam.

Poseganje po izdelkih z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« pomeni podporo slovenskim pridelovalcem in slovenski prehrambeni industriji. Pri tem bodimo pozorni na uravnoteženo prehrano v skladu s smernicami zdrave prehrane. Naj bo torej slogan kampanje »Najboljše imamo doma« naše vodilo pri nakupih.