10 nasvetov za manj živilskih odpadkov

Z nekaj preprostimi odločitvami lahko bistveno zmanjšamo presežke hrane ter se usmerimo v bolj trajnostno prehranjevanje. Zelo veliko presežkov hrane nastaja v gospodinjstvih, ki proizvedejo kar 52 % odpadne hrane, zato je najbolje začeti pri sebi.

Z vami delimo nekaj kratkih napotkov, kako lahko zmanjšate količino živilskih odpadkov v gospodinjstvu, s tem prihranite denar in varujete okolje (vir):

1. Načrtujte svoje nakupe: načrtujte svoje obroke za cel teden. Preverite, katere sestavine za obroke že imate doma, nato napišite seznam živil, ki jih še potrebujete. Seznam vzemite s seboj in kupite samo živila, ki so na seznamu. Ne pustite se zavesti mamljivi ponudbi in ne kupujte, kadar ste lačni – kupili boste več, kot potrebujete. Kupujte nepakirano sadje in zelenjavo, saj tako lahko kupite ravno toliko, kolikor potrebujete.
2. Preverite datume: če živila ne potrebujete takoj, izberite tistega z daljšim datumom uporabe ali pa ga kupite šele takrat, ko ga boste res potrebovali. Pri tem bodite pozorni na oznake na embalaži:
   – »Porabiti do« se uporablja pri hitro pokvarljivih živilih (na primer pri svežem mesu, ribah, mletem mesu). Ta oznaka pomeni, da je živilo varno za uporabo le do navedenega datuma – po njem lahko predstavlja tveganje za zdravje. Pomembno je tudi, da dosledno upoštevate navodila za shranjevanje, ki so navedena ob datumu.
   – »Uporabno najmanj do« se uporablja za živila, ki imajo daljši rok trajanja (na primer moka, testenine, riž, konzervirana hrana, tudi jogurti). Oznaka pomeni, da izdelek do tega datuma ohranja pričakovano kakovost (okus, teksturo, hranilno vrednost). Po preteku tega datuma je živilo še vedno lahko varno za uživanje, če je bilo pravilno shranjeno.
   – »Uporabno najmanj do konca« pa boste našli na živilih, kjer ni naveden točen dan, temveč le mesec in leto (na primer: »uporabno najmanj do konca: 03 2025«). Tudi tu gre za označevanje datuma minimalne trajnosti, po katerem živilo sicer lahko izgubi nekaj kakovosti, a je običajno še vedno varno za uživanje.
3. Upoštevajte svoj proračun: če varčujete s hrano, varčujete s svojim denarjem.

4. Poskrbite za ustrezno vzdrževanje hladilnika: preverite tesnila in temperaturo hladilnika. Da bi hrana dolgo ostala sveža, jo je treba shranjevati na temperaturi od ene do pet stopinj Celzija.
5. Pri shranjevanju hrane upoštevajte navodila na embalaži.
6. Red v hladilniku: novo kupljene izdelke postavite zadaj, izdelke, ki so že v hladilniku, pa premestite v sprednji del. S pravilnim zlaganjem hrane vam ne bo treba hrane s pretečenim rokom uporabe metati v smeti.
7. Servirajte manjše obroke, saj lahko po potrebi hrano še dodate.
8. Uporabite ostanke hrane: namesto, da ostanke hrane vržete v smeti, jih lahko uporabite za malico ali večerjo naslednji dan ali jih zamrznete. Iz sadja lahko naredite sok ali sladico. Manj svežo zelenjavo lahko uporabite za pripravo juhe.

9. Hrano zamrznite: če pojeste samo majhno količino kruha, preostali kruh zamrznite. Odvečne obroke hrane zamrznite in jih uporabite takrat, ko boste preveč utrujeni, da bi kaj skuhali.
10. Hrana za vrt: nekaj hrane bo še vedno končalo v odpadkih. Pripravite si posodo za kompost, kamor boste metali ostanke sadja in zelenjave. Čez nekaj mesecev boste imeli bogat in dragocen kompost za vaše rastline. Za kuhinjske odpadke je primeren kuhinjski kompostnik. Napolnite ga s kuhinjskimi odpadki, dodajte plast pospeševalnih mikrobov in počakajte, da fermentira. Tako narejen kompost lahko uporabite za hišne ali vrtne rastline.