2. Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani

29. september je bil s strani Generalne skupščine Združenih narodov in s podporo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglašen za mednarodni dan ozaveščenosti o izgubah hrane in odpadni hrani.

Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani je priložnost, da se javnost in zasebni sektor spodbudi k ukrepanju ter se jih motivira, naj se prednostno posvetijo ukrepom in spodbujanju inovacij za zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane. Tako lahko s skupnimi močmi prispevamo k obnovitvi ter vzpostavitvi boljših in odpornejših prehranskih sistemov.

Podatki o problematiki zavržkov hrane so zelo zgovorni

Podatki in meritve so pomembna povratna informacija za sprejemanje nadaljnjih ukrepov za zmanjševanje izgub hrane in odpadne hrane ter spremljanje učinkov.

Približno 14 odstotkov hrane, ki je namenjena za prehrano na svetovni ravni, se vsako leto izgubi med pobiranjem pridelka in veleprodajo.
Po ocenah se zavrže 17 odstotkov celotne svetovne proizvodnje hrane (11 odstotkov v gospodinjstvih, 5 odstotkov v prehrambnih obratih in 2 odstotka v maloprodaji).
Izgubljena in odpadna hrana predstavlja 38 odstotkov skupne porabe energije v svetovnem prehranskem sistemu.
Emisije, ki izhajajo iz prehranskega sistema, so leta 2015 prispevale do 34 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov.
Embalaža predstavlja približno 5,4 odstotka svetovnih emisij iz prehranskega sistema, kar je več kot kateri koli drugi dejavnik iz dobavne verige, vključno s prevozom.

Evropska unija v osredje postavlja strategijo ‘od vil do vilic’

V nagovoru ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani je dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izpostavil sledeče: »Prehranski sistemi širom sveta se soočajo z vedno novimi izzivi – kako prehraniti populacijo z varno in hranljivo hrano, jo pridelati po dostopnih cenah a hkrati omogočiti gospodarsko vzdržnost sistema in kako pridelovati hrano, da ohranimo naravo in vire (vodo, tla, biodiverziteto) za generacije za nami. Tega se v EU dobro zavedamo. Evropski zeleni dogovor s strategijo za biodiverziteto ter strategijo ‘od vil do vilic’, spodbujajo premik k bolj trajnostnim sistemom proizvodnje in porabe hrane za dosego gospodarsko vzdržnega, poštenega, okolju prijaznega in zdravega prehranskega sistema, ki bo poskrbel, da bodo tudi prihodnje generacije lahko zadovoljile svoje potrebe in uživale v raznolikosti narave.«

Leto 2021 je tudi mednarodno leto sadja in zelenjave

Ali ste vedeli, da sta sadje in zelenjava vredna več, kot staneta? Z ohranjanjem kakovosti sadja in zelenjave ter z zagotavljanjem njune varnosti v celotni dobavni verigi od proizvodnje do porabe se zmanjšajo izgube hrane in količina odpadne hrane, poveča pa se tudi njuna razpoložljivost za porabo.

S tega vidika je pomembna pobuda, da smo inovativni, pridelujmo hrano ter zmanjšajmo izgube hrane in odpadno hrano. Prav tako je ključno, da se zavedamo pomena lokalne hrane ter jo s svojimi nakupnimi odločitvami tudi podpiramo.