Cilj: do leta 2030 pol manj zavržene hrane | Odpadna hrana | Zgodbe o naši super hrani

Cilj: do leta 2030 pol manj zavržene hrane

Poročali smo že, da so letni zavržki hrane na globalni ravni ocenjeni na 1,3 milijarde ton oziroma 400 milijard dolarjev. K temu lahko zdaj primaknemo še srhljivo statistiko, da zahteva pridelava kasneje zavržene hrane kar 30 odstotkov svetovnih površin kmetijskih zemljišč in povzroča kar 7 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov. Če smo zelo konkretni: s hrano, ki jo zavržejo vsi členi prehranske verige, bi lahko nasitili kar 800 milijonov najbolj stradajočih Zemljanov in s tem učinkovito odpravili prekletstvo lakote na celem planetu.

Vprašanje zmanjšanja zavržkov se nam naslika v še toliko bolj usodni luči, če podrobneje pretresemo napovedi globalnih trendov. Znanstveniki so ocenili, da naj bi se prebivalstvo Zemlje do leta 2050 povečalo za kar 2,3 milijarde, torej za približno tretjino sedanje populacije. Od skupaj 9 milijard Zemljanov naj bi jih takrat kar 70 odstotkov živelo v urbanih središčih, večina v gromozanskih megalopolisih, ki bodo do takrat pogoltnili marsikatero današnje regionalno mesto. Ker naj bi obenem kupna moč srednjega razreda ves čas rastla, bodo naraščale tudi potrošnikove zahteve po sveži in kakovostni hrani, tako da bo treba leta 2050 po nekaterih projekcijah na svetu pridelati celo 60 odstotkov več hrane kot danes.

Nedavna globalna konferenca v Haagu z naslovom Nič več zavržkov hrane je bila pomembna prelomnica pri iskanju mednarodnega konsenza v smeri rešitev za zmanjšanje zavržkov hrane. Države udeleženke so si na koncu postavile skupen izziv, da bodo do leta 2030 izgube hrane zmanjšale za polovico.

Seveda potrošniki odgovarjamo samo zase, a tudi mi lahko marsikaj spremenimo. Kot opozarjajo avtorji projekta Informiranje potrošnika za zmanjšanje zavržene hrane v gospodinjstvih, ki ga sofinancira Ministrstvo za kmetijstvo, je naša dolžnost, da se glede teh reči čim bolj izobrazimo. Prvo ključno področje, ki zahteva našo pozornost, če želimo zmanjšati zametavanje hrane, je nakupovanje, drugo pa shranjevanje živil.

Pri nakupovanju se moramo izmojstriti predvsem v skrbnem prebiranju nalepk na posameznih živilih. »Proizvajalci in trgovci so vse bolj iznajdljivi, vse prevečkrat nam kar na lepe oči ali pa pod vplivom dobre reklame nekako vsilijo stvari, ki jih morda sploh nismo nameravali kupiti. Če so to živila, bo marsikaj romalo v koš za smeti,« trezno opozarjajo avtorji projekta. Še posebej pomembno je poznati razliko med oznakama ‘Uporabno najmanj do’ in ‘Porabiti do’. Obenem pa se moramo naučiti tudi pravic, ki nam kot potrošniku pripadajo po zakonu … Samo za začetek recimo pravico, da lahko hrano s čudnim videzom, vonjem ali okusom nesemo nazaj v trgovino in zahtevamo denar nazaj.

Še več pa lahko storimo s pravilnim skladiščenjem kupljene hrane. To področje ostaja za večino gospodinjstev vse preveč neraziskano. Toliko bolj koristno bo torej, če skočimo na tale naslov, kjer bomo deležni imenitnega kratkega tečaja pravilnega shranjevanja sadja in zelenjave. Tu se bomo lahko naučili marsikaj, med drugim, katerega sadja v hladilniku ne smemo hraniti in katerega moramo hraniti v neprodušno zaprti posodi, katero sadje je pametno hraniti v papirnati vrečki, katero sadje je bolj sočno, če ga hranimo pri sobni temperaturi … Pa katero zelenjavo je treba v hladilniku zaviti v vlažno krpo, kateri je treba za daljšo svežost gomoljev pred shranjevanjem odrezati zeleni del, česa ne smemo nikoli shranjevati zraven krompirja in kaj moramo dati v papirnato vrečko skupaj s paradižnikom, da pospešimo zorenje.

Tudi če marsikaj od tega že vemo, se splača obiskati navedeno stran in si osvežiti spomin. »V urejenem gospodinjstvu,« opozarjajo avtorji projekta, »kjer so živila postrojena po datumu uporabe, kjer pri vsakem nakupu preverjajo, kaj je treba najprej porabiti, bodo lahko veliko prihranili in res malo zavrgli.«

Omenjene konference v Haagu se je udeležila tudi Slovenija. Čeprav naša država seveda ni »globalni igralec« v svetovni proizvodnji hrane, smo se tudi mi zavezali postavljenim izhodiščem in ciljem konference. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je po naročilu vlade problematiko zmanjšanja zavržkov hrane na piramidi družbenih prioritet že pred časom postavilo zelo visoko. Leta 2014 je bilo tako s spremembo zakonodaje uvedene več prožnosti glede uporabe roka minimalne trajnosti za nekatere vrste živil (s tem da se njihova varnost ni na ta račun seveda prav nič zmanjšala), olajšan je bil postopek za dostavo hrane pred iztekom roka uporabe od trgovcev do humanitarnih organizacij. S polno paro deluje tudi medresorska delovna skupina, ki koordinira procese zmanjšanja zavržkov hrane v javnih institucijah. In še več: Slovenija v Haagu kljub svoji drobnosti ni ostala pasivna, temveč je celo prevzela iniciativo. Državna sekretarka Tanja Strniša je v svojem nagovoru med drugim opozorila, da veliko izgub hrane nastaja zaradi strogih mednarodnih tržnih standardov. Zato je Slovenija predlagala njihovo revizijo – še posebej za sveže sadje in zelenjavo, in sicer v smeri večje prožnosti glede vizualnih parametrov.


Sorodni članki

Raje kot v smeti pretvorimo v nove jedi

V kuhinji se nam pogosto zgodi, da nam pri pripravi obrokov ostanejo nekatera živila, na primer krompir, testenine, riž, kruh ali zelenjava. Že z malo domišljije jih lahko koristno porabimo za pripravo novih jedi ter tako bistveno zmanjšamo količino zavržkov…

Več...

Nov logotip za slogan Spoštujmo hrano, spoštujmo planet

V decembru 2023 je bil izbran logotip za slogan »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«, s katerim bomo podprli komunikacijske aktivnosti na področju zmanjševanja izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano. V svetu, kjer se soočamo z naraščajočimi izzivi trajnosti…

Več...

Uporabni nasveti za manj zavržene hrane

Daleč največ hrane zavržemo zato, ker jo skuhamo preveč. Problematika zavržene hrane je vse bolj pereč problem, saj z njo zavržemo tudi vse vire, potrebne za pridelavo hrane. Pripravili smo uporabne napotke in nasvete, kako zmanjšati količino zavržkov v gospodinjstvih.…

Več...

10 nasvetov za manj živilskih odpadkov

Z nekaj preprostimi odločitvami lahko bistveno zmanjšamo presežke hrane ter se usmerimo v bolj trajnostno prehranjevanje. Zelo veliko presežkov hrane nastaja v gospodinjstvih, ki proizvedejo kar 52 % odpadne hrane, zato je najbolje začeti pri sebi. Z vami delimo nekaj…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem