Evropska gastronomska regija 2021: Slovenija

Odkar podeljujejo naziv Evropska gastronomska regija, se je prvič zgodilo, da je kot regija lahko kandidirala kar cela država. Naziv so namreč doslej prejele le posamične regije v državah. Po tem, ko je preko poletja strokovna komisija presojala, če si ga zares zaslužimo, je jeseni Slovenija naziv upravičeno tudi prejela. Naziv Evropska gastronomska regija predstavlja priznanje vsem, ki so vključeni v gastronomsko ponudbo, tako na področju prireje, pridelave in predelave živil, kot tudi pri izvedbi in promociji gastronomije. Na globalni ravni Slovenija že postaja vse bolj prepoznavna kot edinstvena, vrhunska gastronomska destinacija za butična, celo 5-zvezdična doživetja. In naključje je hotelo, da Slovenija ravno v tem času predseduje tudi svetu Evropske unije.

Evropska gastronomska regija – European region of gastronomy – ERG

Naziv podeljuje Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem (IGCAT) z namenom, da bi za daljše obdobje povečali prepoznavnost pomena kulturnih in kulinaričnih posebnosti. Obenem s projektom spodbujajo ustvarjalnost in inovativnost v kulinariki in osveščajo o boljši prehrani, tako pa izboljšujejo standarde trajnostnega turizma. Preko podelitve naziva poudarjajo posebne prehranske kulture, na drugi strani pa krepijo blaginjo v izbrani skupnosti. IGCAT sestavljajo mednarodni strokovnjaki, katere član je tudi prof. dr. Janez Bogataj, ki je bil tudi ambasador kandidature poleg Luke Koširja, Mire Semić in Ane Roš. Kandidaturo Slovenije so podprli še drugi strokovnjaki z globalnimi priznanji za dosežke na področju kulinarike in gastronomije.

Naziv Evropska gastronomska regija so doslej nosile:

2021: Slovenija in Coimbri (Portugalska),
2020: Kuopio (Finska),
2019: Sibiu (Romunija) in južni Egej (Grčija),
2018: Galway (zahodna Irska) in severni Brabant (Nizozemska),
2017: Aarhus (Danska), vzhodna Lombardija (Francija) in Gauja – Riga (Latvija),
2016: Katalonija (Španija) in Minho (Portugalska).

Kako si je Slovenija prislužila naziv?

Slovenija je z bogato kulinarično ponudbo in tradicijo postala dobro prepoznavna na področju kulinarike in si prizadeva to ponudbo še bolj obogatiti ter jo promovirati kot gastronomsko destinacijo do leta 2021. Cilj je postati prepoznavna destinacija z visoko kakovostno, inovativno, avtentično ponudbo hrane in vina, ki jo ustvarjajo ponudniki kakovostne hrane, ti pa svojo ponudbo temeljijo na lokalni raznolikosti in pridelavi, bogastvu narave in srčnosti.

Osnovo kandidature predstavlja knjiga Okusiti Slovenijo, ki jo je uredil prof. dr. Janez Bogataj. Po uradni prijavi kandidature marca 2018, je IGCAT Slovenijo potrdil za kandidatko za naziv Evropska gastronomska regija 2021. Julija so strokovnjaki na terenu preverjali gastronomsko ponudbo in se podrobno seznanili z vsebino knjige, oktobra 2018 pa je Slovenija prejela naziv.

Posebnosti gastronomske podobe temeljijo v izjemnem kulturnem in razvojnem stičišču evropskega alpskega, mediteranskega in kraškega ter panonskega prostora, kar je skozi stoletja pogojevalo razvoj in oblikovanje specifičnih kulturnih in življenjskih slogov na ozemlju, ki ga danes zaseda Republika Slovenija.

Izjemna raznolikost pokrajin in narave se povezuje s pestrostjo kulture in gastronomije. Preštejemo lahko kar 24 gastronomskih regij, butična vina pa prihajajo iz treh regij oziroma devetih okolišev: Primorska (Brda, Kras, Vipavska dolina, Istra), Podravje (Štajerska, Prekmurje) ter Posavje (Bizeljsko-Sremič, Dolenjska, Bela Krajina).

V pripravo projekta in kandidaturo za naziv Evropska gastronomska regija je bilo vpetih 16 partnerjev, ki s svojimi odličnimi projekti in programi soustvarjajo zgodbo pridobitve tega prestižnega naziva:

Posebnosti gastronomske podobe — Vir slike: Okusiti Slovenijo

S projektom Evropska gastronomska regija želimo spodbujati trajnostni razvoj, lokalno samooskrbo ter povezovanje podeželskih in urbanih območij. Kaj jemo, kako proizvajamo in pripravljamo hrano in kako jo cenimo, to je del naše kulturne identitete, tradicije in načina življenja. Z nazivom Evropske gastronomske regije 2021 pa bomo to stran lahko delili z obiskovalci, turisti in sosedi; na lokalni in mednarodni ravni.

Priložnosti za Slovenijo

Priložnost za Slovenijo je v še večjem povezovanju kmetijstva in turizma, ki skupaj ponujata izjemen potencial za razvoj edinstvenih in doživetih turističnih zgodb s kreativno, tradicionalno ali sodobno kulinariko in gastronomijo.

Vrhunski kulinarični ustvarjalci danes že uporabljajo slovenske sestavine. Slovenija namreč ponuja odlične pogoje za pridelavo in pripravo pristnih okusov hrane s paleto pridelkov, ki jih ponuja slovensko kmetijstvo na majhnem prostoru zelene, neokrnjene in površinsko specifične dežele. Predstavljamo se lahko kot zelena destinacija s prepletom okusov neokrnjene narave. Dodana vrednost temelji na bogati tradiciji, načinih pridelave in predelave ter vključevanju v kreativne kulinarične in gastronomske umetnine.

Naravno okolje v Sloveniji je izjemno ohranjeno in to je ključna prednost. Hkrati predstavlja tudi priložnost za povečanje dodane vrednosti pri pridelavi hrane. Zaradi izjemne ohranjenosti naravnih virov imamo v Sloveniji zelo dobre pogoje za pridelavo visokokakovostne in varne hrane. To pa predstavlja velik potencial in možnosti za hrano bogatih okusov in večanje dodane vrednosti z elementi ohranjenega okolja in trajnostnih, sonaravnih načinov pridelave in predelave.

Turistična dejavnost v povezavi z gastronomskimi doživetji ob trajnostnem gospodarjenju odpira tudi priložnosti za nova delovna mesta na podeželju in dolgoročno vpliva na generacijsko prenovo, ustrezno poselitev in podjetniške priložnosti slovenskih podeželskih območij, kjer se kmetijska krajina prepleta z gozdovi z dobro ohranjenimi ekosistemi.

Ponuja se torej neizmeren potencial ustvarjanja edinstvenih turističnih zgodb in produktov, ki jih zaznamujejo bogati okusi tradicionalnih ali modernih kulinaričnih kreacij, katerih osnova sta varna in kakovostna surovina slovenskih kmetij ter specifična in obdelana pokrajina slovenskega podeželja.

Preko različnih sistemskih ukrepov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dajemo kmetijam možnost za razvoj različnih dopolnilnih dejavnosti, tako v smeri proizvodnje izdelkov z višjo dodano vrednostjo ali z razvojem turističnih storitev. Rezultat ukrepov in aktivnosti je več kot 450 turističnih kmetij z nastanitvijo in skoraj 500 izletniških kmetij, ki ponujajo okrog 5.800 ležišč in skoraj 36.000 sedežev.

Lokalne sestavine so ključne

Slovenska gastronomija se je razvila skozi zgodovino. Slovenske jedi vključujejo lokalne sestavine: od pridelkov s polj in vrtov do nabranih sestavin s travnikov in gozdov, od soli z najsevernejših jadranskih solin do medu, ki ga nabirajo avtohtone čebele, od vina, ki so ga tod pili že v antiki, do zdravih mineralnih voda, okoli katerih so že stoletja nazaj nastajala slovita zdravilišča. Danes smo lahko ponosni, da so mnogi od teh proizvodov zaščiteni tudi na ravni Evropske unije (Kranjska klobasa, Štajersko prekmursko bučno olje, Prekmurska gibanica, sir Tolminc …).

Slovensko gastronomsko ponudbo lahko tesno povežemo z lokalno pridelanimi živili za uporabo pri pripravi hrane in pijače. Da ima Slovenija vrhunsko kulinariko in gastronomijo pa v zadnjem času potrjujejo tudi številne nagrade.