Jabolko – tradicionalna sadna osvežitev iz naših krajev

V Sloveniji pridelujemo raznoliko sadje, ki lahko zadovolji še tako zahteven okus. Med vsemi vrstami sadja prevladuje pečkato sadje, katerega tipični predstavnik so jabolka, ki jih lokalni sadjarji pridelajo daleč največ. Poglejte ideje, kaj pripraviti iz njih.

Pečkarji nas s plodovi razveseljujejo od pozne pomladi oziroma zgodnjega poletja, ko nas na primer razveselijo prve hruške, kot je junijska lepotica. Postopoma jih lahko obiramo vse do pozne jeseni. Celo znotraj posamezne vrste, kot je jablana, najdemo sorte, ki zorijo julija, in take, ki zorijo šele konec oktobra. Sadjar mora zato zelo dobro poznati zahteve posamezne sorte in temu prilagoditi način pridelave.

Jablana – kraljica domačih sadovnjakov

Od vseh pečkarjev je v Sloveniji daleč najbolj razširjena vrsta jablana. Pravzaprav bi jo morali poimenovati žlahtna jablana, saj jo tako ločimo od drugih vrst jablan, kot sta mnogocvetna jablana in lesnika.

»Žlahtna jablana izvira iz osrednje Azije, iz območja današnjega Kazahstana, kjer še danes najdemo njene divje sorodnike. V Evropi so jo najprej gojili Grki in Rimljani, ki so opisali prve sorte. Na našem ozemlju so rasli divji sorodniki jablan, šele Rimljani pa so prinesli žlahtno vrsto na to območje,« pripoveduje dr. Robert Veberič, redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Jablana po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) med sadnimi vrstami v svetovnem merilu zaseda drugo mesto po pridelavi in je takoj za bananami, pri nas pa je celo vodilna sadna vrsta. V sam vrh sadnih vrst se je jablana uvrstila šele v 19. stoletju.

Dr. Veberič nadaljuje: »Sorte jablan so številne in naj bi jih v svetovnem merilu gojili več kot 7.500. Razlikujejo se v številnih kakovostnih parametrih, zato se lahko za vsak okus najde ustrezna sorta. Še tako zahtevne potrošnike navdušijo tudi sorte, ki jih najpogosteje gojimo v Sloveniji, na primer gala, elstar, zlati delišes, jonagold, topaz, pinova, idared, braeburn, granny smith in fuji. Seveda gojimo tudi številne druge sorte, ki pa dosegajo manjši tržni delež, ali pa sorte, ki so bolj ljubiteljskega značaja.«

Ali ste vedeli?

• Zlati delišes je najbolj razširjena sorta jablane v Evropi, v svetu pa je bolj priljubljena sorta rdeči delišes in njeni potomci. Obe izvirata iz ZDA in si nista v sorodu. Pri nas sta se začeli uvajati po drugi svetovni vojni. Zlati delišes bolj ustreza našemu okusu, medtem ko rdeči delišes ni tako priljubljen in se ga zato redkeje najde na trgovskih policah.

• Nekatere sorte jablan so zelo stare. Tako je sorta jablane carjevič po znanih podatkih nastala okrog leta 1870, zlati delišes pa okoli leta 1890.

• Če jabolko vržete v vodo, se ne bo potopilo, saj kar četrtino njegove sestave predstavlja zrak.

• Jabolka ne povzročajo pretiranih nihanj v krvi, saj imajo precej nizek glikemični indeks. Posledično imamo po njihovem zaužitju dalj časa občutek sitosti.

Kakovost iz lokalnega okolja v obliki »smeška«

Tako kot v drugih kmetijskih panogah, je tudi v sadjarstvu zadnja leta čedalje večji poudarek na kakovosti pridelka. Želite kupiti sočna jabolka slovenskih pridelovalcev in se sprašujete, kako jih prepoznati? Sledite znaku »izbrana kakovost – Slovenija«.

Da bi dokazali kakovost svojega sadja, sadjari sledijo strokovnim smernicam in dobrim praksam pridelave ter si prizadevajo za pridobitev ustreznih certifikatov. Mnogi sadjarji pridelke pridelujejo v skladu z zahtevami nacionalne sheme kakovosti živil, imenovane »izbrana kakovost«. Ko pridobijo certifikat s strani neodvisnega kontrolnega organa, lahko uporabljajo znak »izbrana kakovost – Slovenija«. Ta znak v obliki »smeška« dokazuje, da je njihovo sadje redno kontrolirano in v celoti pridelano in kasneje lahko tudi predelano v Sloveniji.

Lokalno sadje je zaradi krajših transportnih poti bolj kakovostno in sveže, kar vpliva na okus in sočnost plodov. Z nakupom lokalnega sadja, kot so jabolka iz skupine pečkarjev, boste podprli slovenske pridelovalce. Hkrati boste s pripravo svoje sadne mojstrovine polepšali dan sebi in svojim gostom.

Stalnica kulinaričnega ustvarjanja še iz časa naših babic

Razširjenost pečkarjev v Sloveniji, predvsem jabolk, in sočnost pridelkov sta med glavnimi razlogi, da je ta sadna vrsta od nekdaj prisotna v lokalni kulinariki. S svojim značilnim svežim in sladkim okusom so bila jabolka nepogrešljiva že v kuhinji naših babic. Tako so glavna sestavina mnogokatere jedi, kot so slastni jabolčni zavitki in pite, ali pa predstavljajo osvežujočo popestritev krožnika, na primer pri pripravi piščanca z jabolki.