21.10.2024Intervju s Špelo Kocjančič, perspektivno mlado podjetnico, ki se s proizvodnjo izdelkov iz kosti ekološkega goveda zavzema za boljši izkoristek surovin v mesni industriji in s svojimi izdelki aktivno vstopa v svet krožnega gospodarstva.
Mlada ambiciozna podjetnica Špela Kocjančič je lastnica blagovne znamke ekoloških proizvodov, ki se specializira za proizvodnjo prave kostne juhe iz ekoloških govejih kosti v Sloveniji. Z nami v naslednjem intervjuju deli svoj edinstven pogled na mlade ter njihov odnos do ekološkega kmetijstva in lokalno pridelane ekološke prehrane. Preberite si, kako mlajša generacija gleda na uživanje lokalne ekološke hrane, skrb za okolje in lastno zdravje.
Za krog ljudi, ki me obdaja, bi rekla, da je bolj ozaveščen. Predvsem zato, ker opažam, da je vedno več mladih, ki tako kot jaz delajo na ozaveščanju o pomenu ekološkega kmetovanja in trajnostnega razvoja. Ključni prednosti, ki ju izpostavljam, sta kakovost hrane in kakovost življenja živali, ki jih vzrejamo za prehrano. Z zagotavljanjem visokih standardov kakovosti živil in skrbjo za dobrobit živali se zavezujemo k trajnostnemu pristopu v kmetijskem sektorju.
Menim, da je ekološko in trajnostno kmetovanje v resnici edina vzdržna pot, po kateri bomo neizogibno morali stopiti skupaj, če želimo ostati zdravi in še nekaj časa preživeti na tem planetu. Priložnosti za mlade na tem področju vidim predvsem v obliki različnih razpisov, ki skrbijo za opolnomočenje mladih, željnih delati na tem področju. Mladi lahko s svojim svežim pogledom in novimi idejami bistveno prispevajo k razvoju in napredku na področju ekološkega kmetijstva in ekološke prehrane. Priložnosti vidim ne samo v delu v direktni proizvodnji, ampak tudi pri storitvah, kot so različne delavnice priprave in izbire ustrezne hrane ter prehrane. Vse z namenom, da se čim več mladih izobrazi.
Mladi se lahko vključijo v lokalno ekološko kmetijstvo in podprejo lokalne ekološke pridelovalce s svojim nakupom, s čimer postanejo tudi zgled drugim. Na primer, marsikateri mlad posameznik bi lahko družabna omrežja uporabil ne le za delitev prav vsake dogodivščine in neumnosti, ampak bi lahko ogromno doprinesel z delitvijo vsebine svoje nakupovalne košarice. Tako bi pokazal drugim: »Glej, kupujem lokalne ekološke sestavine in živila – lahko tudi ti.«
Vsekakor je možnost vključitve ekološke prehrane na jedilnik vsakogar. Pomembno je le pravilno predstaviti prednosti tovrstnega načina prehranjevanja. Moje najljubše ekološke jedi pa so ekološki surovi mlečni izdelki (skuta, maslo, siri in mleko), kostna juha, ekološko seneno meso, počasi pečeno v pečici, telečja jetra na čebuli in različne enolončnice iz lokalne sezonske zelenjave.
Na ljubljanski tržnici smo imeli priložnost spregovoriti s predstavnico mlajše generacije Izo Tovornik, ki nam je zaupala, kako ona gleda na prihodnost ekološkega kmetovanja in prehrane: »Trend “wellbeinga” in “mindfulnessa” gre pri mladih z roko v roki z zdravim načinom življenja in posledično tudi z uživanjem uravnotežene prehrane. Vseeno pa večina mladih posega po živilih, ki so najbolj na dosegu roke in cenovno dostopna, kar pa za ekološka živila vedno ne drži. Čeprav si ne more vsak privoščiti najbolj kakovostne hrane, lahko kot posamezniki vplivamo na količino zavržene hrane, ozaveščamo bližnje o nakupu lokalnih produktov in podpiramo slovenske lokalne kmetovalce. Svet se (pre)počasi pomika proti trajnosti in posledično ekološki izdelki (pre)počasi prodirajo na trg. Podnebne spremembe nas vsakodnevno opozarjajo na to, da je treba ukrepati, in upam, da bo v prihodnosti trajnost postala norma in del našega vsakdanjega življenja s poudarkom na samooskrbi.«
Menim, da ekološko kmetijstvo NI »nišno kmetijstvo«, le ponavadi mu je težko zares zaupati, ker hitro spoznaš, kako težko ga je nadzorovati, in se dejansko prepričati, da cena res upravičuje kakovost vzreje. Med uvoženo in lokalno ekološko hrano razlikujem izključno po lokaciji nakupa. Ekološko hrano kupujem direktno od kmetov in kmetij, ki jim lahko zaupam, in bolj redko v trgovini. Vsekakor se zame uvožena ekološka hrana ne more več klasificirati kot ekološka. Ekološko zame pomeni tudi lokalno.
Vsekakor je cena velik dejavnik, vendar ko pravilno izobražujemo ljudi o hranljivosti lokalne ekološke prehrane in to hranljivost posamezniki nato sami izkusijo na lastni koži, hitro ugotovimo, da je vredno. Vrstnikom bi sporočila, naj se pri prehranjevanju osredotočajo na to, da z ustreznimi prehranskimi izbirami vnašajo več hranil in se izognejo prenajedanju. Čim manj predelana, sezonska in lokalna hrana je prava izbira.
Magistrica varne prehrane in projektna sodelavka na ZSPM – Zvezi slovenske podeželske mladine Dominika Klavž z nami v intervjuju deli svoj strokovni vpogled o vlogi ekološke prehrane pri oblikovanju boljših prehranjevalnih navad ljudi v prihodnosti. Vabljeni k branju in razmisleku,…
Več...
V prvem delu intervjuja z Nives Adamič Kričaj, univ. dipl. ing. kmetijstva in koordinatorko certifikacijske enote za ekološko kmetijstvo – pridelavo/predelavo na IKC Inštitutu za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru, razkrivamo vlogo izvajalcev v ekološkem nadzoru, postopek kontrol in…
Več...
Emilija Pavlič, priljubljena primorska kuharica, s svojimi dolgoletnimi izkušnjami v kuhinji in zavzetostjo za kuhanje na ekološki način z nami v intervjuju deli dragocene nasvete o pripravi ekološke hrane. Razkriva, kako lahko vsak domači kuhar svoj jedilnik obogati z raznoliko,…
Več...
Franko Dolgan, lastnik ekološke kmetije in čebelarstva Dolgan iz Primorsko-notranjske regije, bo z nami v intervjuju delil svoj pogled na ekološki način pridelave hrane in upravljanja kmetij. Izvedeli bomo, kako se ekološko kmetijstvo razlikuje od konvencionalnega ter kako se prilagaja…
Več...