Mleko je močna prehranska vez med generacijami

Sodobna kmetija zadovoljnih živali. S temi besedami lahko opišemo Kmetijo Čretnik s Pernovega pri Žalcu. Kmetija je zanimiva z več vidikov: ima ambicioznega in preudarnega gospodarja, v ospredju je dobrobit živali, zaznamuje pa jo tudi medgeneracijska zgodba. Predstavljamo vam kmetijo, na kateri je rdeča nit pridelava kakovostnega lokalnega mleka.

Mleko predstavlja eno izmed osnovnih in tudi najstarejših živil. Je prva hrana človeku in skozi zgodovino zelo cenjeno živilo. V starem Egiptu so ga uporabljali v kozmetične namene, danes pa je iz mleka mogoče ustvariti celo bioplastiko. V osnovi spada med dostopnejša živila, ki ga ljudje lahko uživamo v vseh življenjskih obdobjih. Je vez med generacijami in kulinarično izročilo, še posebej na mlekarskih kmetijah.

Mleko je končni izdelek in surovina

Ena od mlekarskih kmetij je Kmetija Čretnik. Tamkajšnji gospodar Simon Čretnik je mladi prevzemnik: »Naša kmetija ima dolgoletno tradicijo. Jaz sem predstavnik tretje generacije, ki se ukvarja s pridelavo mleka za prodajo. V preteklosti so se na kmetiji izvajale tudi druge dejavnosti, denimo pridelava hmelja, opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo in podobno. Danes smo specializirana mlekarska kmetija, na kateri obdelujemo 40 hektarjev zemljišč in letno proizvedemo okoli 600.000 litrov mleka. Tega na kmetiji ne predelujemo v mlečne izdelke, temveč ga prodamo kot sveže mleko. Večino prodamo Ljubljanskim mlekarnam prek Mlekarske zadruge Ptuj, del pa neposredno potrošnikom v našem mlekomatu v Žalcu. Pijejo ga tudi otroci v lokalnih vrtcih.«

Kmetija narekuje ritem življenja ter zahteva pozornost in pridne roke vsak dan v letu kljub sodobnim tehnologijam. »Delo na kmetiji me je vseskozi veselilo. Predstavlja mi velik izziv in čeprav je velikokrat zelo naporno, prinaša obilico zadovoljstva. Na kmetiji sva polno zaposlena jaz in moja mama. Čeprav je oče že v pokoju, žena pa je zaposlena zunaj kmetije, oba priskočita na pomoč pri opravilih na domačiji,« pove sogovornik.

Dobro počutje živali je na prvem mestu

Kmetija je znana po hlevu s sodobnim podom, ki ga čisti robot. V hlevu je zasajeno zelenje, krave molze stroj, živali pa imajo na voljo celo masažni aparat. »Naložba v nov, sodoben hlev, ki mu rad rečem kar pašnik pod streho, je bila nujna za obstoj naše kmetije. Ves vložek v opremo in zagotavljanje udobja živali se nam vrača v obliki boljšega zdravja živali in kakovostnega mleka,« dodaja gospodar.

V hlevu imajo približno 100 živali, od tega 58 krav molznic. Sogovornik način reje opiše kot konvencionalen in hkrati poudari pomembnost skrbi za živali: »Na našem območju je velik delež trajnega travinja. Zemljišča so zelo razdrobljena, zato je reja molznic na način, kot to izvajamo mi, najboljša rešitev za takšna območja. Poleg kakovostnega mleka želimo biti prepoznani kot kmetija, na kateri je dobro počutje živali na prvem mestu.«

Počutje in zdravje živali imata izjemen vpliv na kakovost mleka

Tudi v prihodnje nameravajo na kmetiji nadaljevati po začrtani poti in iskati priložnosti za tehnološke izboljšave. Krma, pogoji reje, znanje in veščine so med pomembnejšimi dejavniki najprej za počutje živali in seveda tudi za pridelavo kakovostnega mleka. Takšna surovina nato nadaljuje pot po mlečni verigi od zadruge, prek mlekarne in trgovca ter nazadnje do potrošnika.

»Počutje in zdravje živali imata izjemen vpliv na kakovost mleka, kar je nujni pogoj za zadovoljstvo kupcev. Potrošnikom želim omogočiti dostop do kakovostnega in cenovno dostopnega lokalnega mleka,« svoje poslanstvo opisuje Simon Čretnik.

Prek zadruge je kmetija vključena tudi v shemo kakovosti živil, imenovano »izbrana kakovost«. Mleko in mlečni izdelki, ki nastajajo skladno s pravili sheme, so označeni z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«. Ta znak je zagotovilo, da so se pri pridelovalcih in predelovalcih skozi celoten proces pridelave in predelave mleka opravljale redne kontrole neodvisnih certifikacijskih organov. To pomeni, da je mleko nadzorovano kot surovina in živilo. S tem pa imamo potrošniki garancijo znanega porekla in preverjene kakovosti.

Mlekarska tradicija kot medgeneracijsko izročilo

Lokalni pridelovalci in predelovalci tlakujejo pot dolgi tradiciji mlekarstva v Sloveniji. Ta se ohranja pri kmetih na podeželju, razvoj mlekarske panoge pa z vlaganji v razvoj in inovacije ter zagotavljanjem stabilnega odkupa mleka poganjajo lokalne mlekarne. Mlečna industrija se hitro razvija, z njo pa prihajajo številne nove tehnologije za izboljšanje proizvodnje mleka. Z vidika pridelovalcev je razvoj vsekakor dobrodošel pri proizvodnem procesu, saj ljudem olajša ročno delo. Z optimiziranimi tehnološkimi procesi tako kmetovalci kot mlekarski obrati pridobijo čas, ki ga lahko namenijo denimo razvoju izdelkov in storitev z dodano vrednostjo ter negovanju odnosov s kupci.

Zaradi razvoja kmetijstva to zahteva čedalje manj fizičnega dela. Kljub sodobnim tehnologijam pa človek na kmetiji ostaja nenadomestljiv. Na mlekarskih kmetijah je pridelava mleka povezovalni člen med člani iste generacije in med različnimi generacijami. Tako je delo na mlekarski kmetiji zaznamovalo tudi vse člane družine na Kmetiji Čretnik.

Za Simona Čretnika mleko predstavlja poklicno pot in zaradi posebnosti dela tudi način življenja. S svojim delom na kmetiji hodi po stopinjah svojih prednikov ter hkrati neguje in nadgrajuje njihovo izročilo s sodobnimi pristopi in uvajanjem novih tehnologij.

Simonov oče Bojan s ponosom izpostavlja razvoj kmetije, ki ga opazuje skozi generacije: »Mleko me v različnih oblikah spremlja, odkar pomnim. Najprej kot hrana in nato kot vir preživetja oziroma poklicna pot. Kot otrok sem gledal starše, ki so še ročno molzli v golido, torej posodo za molžo. Med mojim in sinovim vodenjem kmetije pa smo prišli do točke, da kravo pomolze robot. Še vedno gre za mleko, osnovno živilo, ki moje prednike in naslednike spremlja na poti življenja.«

Kot je uvodoma izpostavil gospodar, je delo na kmetiji zahtevno, a kljub temu izpopolnjujoče. V mnogih mleko obudi tudi prijetne spomine. »Mleko me pomiri, me ponese v brezskrbno otroštvo. V spomin se mi prikrade miza s skodelico toplega mleka z medom,« čarobne trenutke, ki jih je soustvarilo mleko, opisuje Simonova žena Albina.

Tako kot mlekarstvo krepi vezi na ravni družin in generacij, povezuje tudi širše. Lokalni pridelovalci in predelovalci mleka so pomemben člen slovenskega gospodarstva. Prizadevajo si za krepitev slovenske samooskrbe z mlečnimi izdelki in našo prehransko varnost. »S kmetovanjem prispevamo k ohranjanju mlekarske tradicije ter skrbimo za obdelanost krajine in razvoj podeželja,« dodano vrednost kmetovanja in pridelave mleka opisuje Simon Čretnik.

Zgodbo trajnostne prehrane, ki temelji na odgovorni pridelavi in kratkih transportnih poteh, zaokrožuje potrošnik, ki z vsakim nakupom lokalnih izdelkov podpre domačo živilskopredelovalno panogo. Zato čim večkrat izberimo najboljše od domačih ponudnikov in s tem prispevajmo k ohranjanju široke ponudbe lokalnih mlečnih dobrot v prihodnje. Za spodbujanje uživanja lokalnega mleka in mlečnih izdelkov slovenski pridelovalci in predelovalci mleka v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvajajo promocijsko kampanjo s sloganom »Najboljše imamo doma«. Kampanja pod okriljem nacionalnega projekta »Naša super hrana« je namenjena osveščanju, da imamo v Sloveniji kakovostno ponudbo mleka in mlečnih izdelkov. Potrošniki na trgovskih policah najdejo izdelke z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, ki je jamstvo za višjo kakovost, slovensko pridelavo in predelavo ter dodatno neodvisno kontrolo.