Naša super blitva

Blitva je izredno dragocena zaradi obilja mikrohranil in vitaminov, zato jo je, posebej v času, ko je na voljo sveža in lokalno pridelana, zelo priporočljivo vključevati v prehrano. V kulinariki se ne uporablja le tradicionalno s krompirjem, temveč je dobrodošel dodatek najrazličnejšim receptom.

Blitva je imela svoje mesto v kulinariki že od rimskih časov naprej, zaradi enostavne pridelave pa jo je poleti videti na mnogo vrtovih po vsej Sloveniji. Blitva vsebuje veliko mikrohranil, in sicer kalcij, kalij, magnezij, železo, mangan in fosfor. Bogata pa je tudi z vitamini B1, B2, B6, folno kislino, vitaminom C in beta-karotenom.

Blitvo na svojem vrtu lahko poleti režemo ves čas in si tako kontinuirano zagotovimo mlade, sveže liste. Več listov kot porežemo, večji bo pridelek.

Kako uporabiti blitvo v kulinariki?

Mnogo ljudi ob omembi blitve v kulinariki najprej pomisli na blitvo s krompirjem, ki je najpogostejša priloga ribam, prileže pa se tudi mesnim jedem. Vendar pa je iz blitve mogoče pripraviti tudi mnogo drugih jedi. Odlična je v kremni ali bistri juhi, ki jih da poln okus in značilno zeleno barvo, zelo priljubljena pa je tudi v različnih pitah in zavitkih iz vlečenega testa.

Blitve ne kuhajmo predolgo

Blitva ima trdnejša bela stebla, ki potrebujejo nekoliko več toplotne obdelave kot listi. Lahko jih pripravimo posebej kot samostojno jed, ali pa jih začnemo kuhati oziroma dušiti na oljčnem olju nekoliko prej kot liste. Stebel ne obdelujemo več kot 10 minut, medtem ko listi potrebujejo le štiri do pet minut kuhe. Na čas toplotne obdelave vpliva tudi sorta blitve. Če želimo, da listi ob toplotni obdelavi obdržijo barvo in ne posivijo, proti koncu dodajmo limonin sok ali jabolčni kis.

Kaj storiti s presežki blitve?

Če imamo poleti na vrtu obilo blitve, jo lahko blanširamo in shranimo v skrinji. Tako nam bo pri roki tudi v jesenskem in zimskem času, ko ni na voljo tolikšnega obilja hranil.