Naše super podeželje

Slovensko podeželje nam zaradi naravnih ovir, ki jih lahko imenujemo tudi danosti, omogoča neintenzivno in okolju prijazno kmetijstvo, potrošnikom pa kakovostno in dobro hrano.

Naše podeželje je pravi posebnež. Značilnost Slovenije je namreč zelo razgiban teren, saj skoraj 90 % ozemlja leži na nadmorski višini 300 ali več metrov. Naselja so zato majhna in razpršena, biotska raznovrstnost izjemna, kulturna krajina pestra, okolje pa dobro ohranjeno, saj teren ne omogoča intenzivnega kmetijstva z velikimi farmami, ki jih poznamo iz filmov. Zaradi teh lastnosti našega podeželja je naša lokalno pridelana hrana višje kakovosti.

Imamo največ zemljišča z naravnimi in drugimi omejitvami

Slovenija zaradi svojih geografskih značilnosti, kot sta goratost in pokritost z gozdovi, sodi med države EU-27 z daleč najvišjim deležem kmetijskih površin na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami za kmetovanje. Takšnih je namreč kar dobre tri četrtine vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Za nameček je več kot 38 % slovenskega ozemlja vključenega v projekt Natura 2000, kar je prav tako najvišji delež med državami članicami EU.

Prevladujejo majhne družinske kmetije

Kmetovanje na naši grudi je torej težko delo in vse navedeno bi lahko vodilo v opuščanje kmetijstva na teh območjih, zaraščanje kmetijskih zemljišč in v izgubo biotske raznovrstnost in kmetijske krajine. A naše super podeželje črpa prav posebno moč iz naših super družin. Ja, prav ste prebrali! Družinske kmetije so v Sloveniji prevladujoč model kmetovanja in so zato ključne za ohranitev in razvoj podeželja ter varstvo okolja.

Zaradi razgibanega terena so kmetijska gospodarstva pri nas majhna. V povprečju uporabljajo 6,7 hektarja, kar je bistveno manj od povprečja v EU, ki znaša 16,3 hektarja. Največja kmetijska gospodarstva so sicer na Češkem, kjer v povprečju obdelujejo 135 hektarjev na kmetijsko gospodarstvo, sledita pa Velika Britanija (94 ha na gospodarstvo) in Slovaška (86 ha na gospodarstvo). Najmanjša kmetijska gospodarstva pa imajo na Malti, kjer v povprečju obdelujejo le dober hektar na kmetijsko gospodarstvo, medtem ko na Cipru in v Romuniji obdelujejo nekaj več kot 3 hektarje.

Manjše kmetije, maj nitratov, manj onesnaženja

Pomemben podatek je tudi število glav velike živine (GVŽ), ki kaže na obremenitev okolja z nitrati. Pri nas kmetijska gospodarstva v povprečju redijo 8,4 GVŽ, medtem ko je povprečje za države EU 20,8 GVŽ. V ospredju so predvsem tradicionalne živinorejske države, kot so Danska, Nizozemska, Belgija in Luksemburg, kjer v povprečju redijo več kot 100 GVŽ na gospodarstvo.

Razgiban teren Slovenije torej ne pomeni le težkih razmer za pridelavo, temveč je tudi pomemben razlog, da je naše kmetijstvo neintenzivno, tradicionalno, sonaravno in trajnostno. Naše okolje je neonesnaženo, bolj ohranjena narava pa ugodno vpliva tudi na kakovost krme in vode za živali. Trajnostna in gospodarna raba razpoložljivih virov za kmetijstvo je temelj za zagotavljanje prehranske varnosti s hrano, ki ni obremenjena z ostanki pesticidov, antibiotikov in različnih drugih dodatkov.

Ugodne razmere za ekološko kmetovanje

Tako imamo pri nas zelo ugodne razmere tudi za ekološko kmetovanje. V letu 2015 je ekološka pridelava hrane potekala na 42.188 hektarjih kmetijskih zemljišč v uporabi. V ekološko kontrolo je bilo vključenih 3.417 kmetijskih gospodarstev (oziroma 4,7 % vseh kmetijskih gospodarstev), od katerih je 2.699 gospodarstev že pridobilo ekološki certifikat ob zaključku preusmeritvenega obdobja, ki traja najmanj dve leti od prve prijave v kontrolo. Obseg ekološkega kmetovanja pri nas sicer vsako leto raste, a kljub širitvi ne dohaja povpraševanja, tako da predstavlja pomembno razvojno priložnost našega podeželja.

Vse našteto nam v Sloveniji omogoča pridelavo in predelavo resnično kakovostnih živilskih izdelkov, naše super hrane. Med temi izdelki je veliko takšnih, ki jih povezujemo s tradicijo njihove izdelave oziroma njihovim geografskim izvorom. Takšni unikatni, tradicionalni izdelki dajejo skupaj z bogato kulinarično tradicijo pečat kulturne in prehranske dediščine posameznih regij ali države. Slovenska hrana ima svojo identiteto, ki je vpeta v vsak korak njene pridelave, ki je značilna za vsako njeno ped in se je ne da kar tako posnemati. Skupaj z drugimi prednostmi našega super podeželja lahko to hrano iz prve roke okusimo tudi na kar 850 turističnih kmetijah. Zaradi njih je naše podeželje le še bolj super, saj so turistične kmetije pomemben element ohranjanja tradicionalnih kmečkih pristopov in orodij, kmečkih običajev, unikatnih in tradicionalnih živilskih izdelkov ter seveda kulinaričnih posebnosti, ki nikakor ne segajo le do kranjske klobase in potice, saj pri nas poznamo kar 170 različnih razpoznavnih in značilnih jedi.