Označbi Izbrana kakovost in Ekološka pridelava sta najbolj prepoznana znaka kakovosti

V trženjski raziskavi sta bili označbi Izbrana kakovost in Ekološka pridelava najbolj prepoznana znaka kakovosti, lokalna živila pa so bila ocenjena za živila boljšega okusa z več hranljivosti. Približno polovica anketiranih je pripravljena več plačati za živila s strogim nadzorom kakovosti (48 %), ki so pridelana lokalno (46 %) in na kmetiji (40 %).

Fakulteta za ekonomijo in informatiko Univerze v Novem mestu je s partnerji in agencijo Mediana meseca junija izvedla raziskavo na nacionalno reprezentativnem vzorcu (N=1007) v okviru Ciljno raziskovalnega projekta Analiza pridelave in trženja proizvodov shem kakovosti, ki ga sofinancirata Javna Agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Udeleženci raziskave so odgovarjali na vprašanja o poznavanju in pomenu označb kakovosti in podajali svoja stališča do lokalnih živil.

Po prepoznavnosti izstopata označbi Izbrana kakovost in Ekološka pridelava

Večina vprašanih (80 %) pozna znak Izbrana kakovost, sledi prepoznavnost znakov Ekološka pridelava-Kmetijstvo Slovenija (ki ga pozna 64 % vprašanih) in Ekološka pridelava-Kmetijstvo EU (56 % poznavanje). Ostali znaki kakovosti so manj prepoznani.

Anketiranci največ vedo o najbolj poznanem znaku Izbrana kakovost, bistveno manj pa so seznanjeni z evropskim znakom Ekološka pridelava, saj jih le malo več kot tretjina (37 %) ve, da je zasnovan na ravni EU. V povprečju udeleženci raziskave najbolj zaupajo znakoma Ekološka pridelava-Kmetijstvo Slovenija in Izbrana kakovost.

Potrošniki so za kakovost pripravljeni plačati več

Najpomembnejši nakupni dejavniki, ki jih je razkrila raziskava, so cena, svežina in kakovost surovine – s tem se strinja 40 % vprašanih. Znaki kakovosti imajo manjši vpliv na nakupno odločitev (le 11 % vprašanih je dejalo, da vplivajo na nakup).

Približno polovica anketiranih je pripravljena več plačati za živila s strogim nadzorom kakovosti (48 %), ki so pridelani lokalno (46 %) in na kmetiji (40 %).

Večina vprašanih kupuje predvsem lokalno meso in mesne izdelke

Največji delež vprašanih kupuje živila slovenskega porekla iz sektorja meso in mesni izdelki ter mleko in mlečni izdelki. Veliko manj se kupuje s slovenskim poreklom označene zelenjave, sadja in sadnih izdelkov, ki jih Slovenci veliko pridelamo sami doma. Najmanj se kupuje s slovenskim poreklom označenih žit in žitnih izdelkov.

Vprašani so izrazili stališče, da ima lokalno pridelana hrana boljši okus (73 %) in je bolj hranilna od tiste, ki je pripeljana od daleč (68 %). Večina jih meni, da kupovanje lokalno proizvedenih živil podpira trajnostne kmetijske prakse (79 %) ter razvoj lokalne skupnosti in podeželja (79 %). Polovica anketiranih (51 %) jih ne zaupa hrani, ki jo proizvajajo multinacionalne korporacije.

Slovenski potrošniki zaupajo lokalnemu in slovenskim kmetom

Največ zaupanja je izraženo lokalnim (66 % vprašanih) in slovenskim kmetom (77 % vprašanih). Polovica jih zaupa živilsko-predelovalnim podjetjem, ki navajajo lokalno/slovensko poreklo, malo manj (49 %) pa trgovskim blagovnim znamkam, ki navajajo lokalno/slovensko poreklo. Podobno velik delež (48 % odgovorov) zaupa institucijam na nacionalni in EU ravni, ki nadzorujejo skladnost s standardi lokalne proizvodnje.

Anketiranci so zatrdili, da bodo pozorni na lokalna živila, ko bodo naslednjič kupovali hrano oziroma bodo pri nakupu živil kupili lokalno pridelano hrano (80 % vprašanih).