Preveč hrane zavržemo!

Pravica do hrane je osnovna človekova pravica. Zadovoljuje osnovne človekove potrebe in omogoča zdravo, kakovostno in srečno življenje.  Pri Organizaciji združenih narodov so 16. oktober določili za svetovni dan hrane z namenom, da bi potrošnike ozavestili o pomenu prehranske varnosti za vse prebivalce. 

To je le en košček mozaika leta 2015 sprejete Agende 2030 za trajnostni razvoj, s katero se je mednarodna skupnost in z njo tudi Slovenija zavezala odpraviti lakoto, zagotoviti prehransko varnost in boljšo prehrano ter spodbujati trajnostno kmetijstvo. Letošnji svetovni dan hrane je posvečen globalni varnosti preskrbe s hrano – odnosu med migracijami in prehransko varnostjo. Najpomembnejša mednarodna organizacija za hrano in kmetijstvo z izpostavljanjem te tematike želi opozoriti na pomen vlaganj v kmetijstvo in razvoj podeželja, kar lahko bistveno pripomore k zmanjšanju strukturnih vzrokov za migracije.

Na drugi strani lakota

Po podatkih OZN je bilo v letu 2016 podhranjenih kar 11 odstotkov svetovnega prebivalstva – torej vsak 9 zemljan. Število lačnih je  s 777 milijonov v letu 2015 naraslo na 815 milijonov prebivalcev leta 2016. Na drugi strani pa se soočamo z zavrženo hrano, ki postaja pereč problem.

Vsak lahko prispeva k zmanjšanju zavržene hrane

Nastajanju zavržkov se ne moremo povsem izogniti, saj odpadna hrana nastaja v vsej prehranski verigi – pri proizvodnji in potrošnji.

V Sloveniji smo leta 2015 odvrgli 151.000 ton hrane, od tega kar 55.000 ton užitne hrane. Prebivalec Slovenije je tako v 2015 zavrgel povprečno približno 27 kilogramov užitnega dela hrane, to je hrane, ki naj ne bi končala v smeteh, ampak bi se lahko koristno uporabila. 7 kilogramov užitnega dela hrane na prebivalca je bilo zavrženih v procesu distribucije živil, kar 20 kilogramov užitnega dela hrane na prebivalca pa je zavrgel končni uporabnik, (vir: Hrana med odpadki, Statistični urad RS, 2016).

Odgovornost za odpadno hrano večinoma nosijo gospodinjstva. Razlogov za to je več,  a gotovo je eden glavnih v pomanjkanju zavedanja potrošnika, načrtovanja nakupov in znanja o tem, kako pripraviti obrok iz ostankov prejšnjega dne. Velikokrat gospodinjstva nimajo ali ne poznajo možnosti za primerno shranjevanje hrane, niso dovolj pozorna na rok trajanja živil ali pa nehote nabavijo preveč sveže hrane. Zmedo povzroča tudi razumevanje oznak na embalaži  ali roka uporabnosti izdelkov. Na drugi strani gostinci težko predvidijo natančno število strank in velikost obrokov, neučinkovito upravljajo zaloge, zgodi pa se tudi, da je embalaža ali hramba prehrambnih izdelkov enostavno napačna.

Naj bo letošnji svetovni dan hrane spodbuda za vse nas, da bomo s hrano spoštljivo ravnali.

Nekaj nasvetov za zmanjšanje zavržkov hrane v svojem gospodinjstvu smo na tej strani že zbrali,  pisali pa smo tudi o Zavodu Pod streh’co, ki se zavzema da bi kakovostna hrana našla pot tudi do socialno ogroženih skupin in posameznikov, ki si je ne morejo privoščiti.