Prleška tünka

Prleška tünka je živilo z zaščiteno geografsko označbo. To je evropska shema kakovosti, ki zajema pridelke ali živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države, pri kateri je povezava med geografskim območjem in končnim proizvodom manj tesna kot pri označbi porekla.

Kulinarična posebnost Prleška tünka izhaja iz regije, ki ji pravimo PRLEKIJA, ali po domače iz krajev z desnega brega reke Mure.

Zapiski iz leta 1487 vsebujejo dokaze, da je bila tünka znana po številnih gradovih in cerkvah na tem območju. Spis iz konca 18. stoletja omenja, da se v Prlekiji hranijo mleta slanina, loj in sušeno prašičje meso v lesenih posodah, ki se jim reče tünka. Kmetje so prleško tünko na tem koncu Slovenije v preteklosti začeli izdelovati predvsem zaradi konzerviranja mesa.

Z razsoljevanjem, prekajevanjem in potapljanjem v zaseko so ohranjali meso čez leto. Kmetje so meso zlagali oziroma narečno ”tünkali“ (potapljali) v zaseko, ki so jo pripravili tako, da so v kotlu skuhali slanino, jo zmleli (ponekod tudi svežo), solili in ohladili. Veliko leseno posodo, v kateri je zorelo (pacal) meso, je kmet imenoval tünka in prav ta izraz se je ohranil vse do danes. Danes poteka proizvodnja Prleške tünke na sodoben način, pri čemer pa se poskuša ohraniti tradicionalen način izdelave.

Prleška tünka je sestavljena iz mesa in zaseke. Meso prašičjega stegna, hrbta, ledij ali vratu je razsoljeno in nato suho toplotno obdelano ter prekajeno. Zaseka se pripravi s toplotno obdelavo trde hrbtne slanine, ki se nato zmelje in začini. Po pripravi mesa in zaseke se ti dve komponenti po plasteh zložita v posodo, imenovano tünka, v kateri skupaj zorita 30 dni. Ko je zorenje končano, izdelek imenujemo Prleška tünka. Prleška tünka se vidno loči od podobnih izdelkov, kot so ”kibla“, ”čeber“, ”meso v zaseki“, ”štajerska bunka“, ”meso v masti“, po pripravi zaseke in po uporabljenih kosih mesa. Od teh izdelkov se loči tudi po senzoričnih lastnostih.

/vir: Slovenski zaščiteni posebni kmetijski pridelki oziroma živila, 2006/