Strategija za manj izgub hrane in odpadne hrane

Zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane prinaša pozitivne gospodarske učinke za vse člene v verigi. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo zato pripravili Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano: »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«.

Po podatkih FAO se kar tretjina svetovno proizvedene hrane na svetu izgubi ali pristane med odpadki, pri čemer več kot 820 milijonov ljudi na svetu nima dovolj hrane in trpi zaradi podhranjenosti. Tudi zato je zmanjševanje izgub hrane in odpadne hrane pomembna prioriteta tako Združenih narodov kot Evropske unije.

K zmanjšanju količin odpadne hrane lahko pripomoremo vsi

Hrana se izgubi ali zavrže na vseh stopnjah prehranske verige, in sicer na kmetijah, pri prevozu, obdelavi, predelavi in proizvodnji, v trgovinah, v restavracijah in javnem sektorju (šole, bolnišnice ter druge ustanove in podjetja s kuhinjami) ter v gospodinjstvih. Odpadna in zavržena hrana po nepotrebnem obremenjuje omejene naravne vire in okolje.

V Sloveniji na leto zavržemo okoli 143.000 ton hrane (40 % je še vedno užitne hrane), kar pomeni 68 kg/prebivalca. Največ odpadne hrane se pridela v gospodinjstvih (52 %), gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana (npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za starejše) (30 %), v distribuciji in trgovinah (11 %), pri proizvodnji hrane (vključno s primarno proizvodnjo hrane) (7 %).

Strategija »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«

Izhajajoč iz navedenega smo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravili Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano: »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«. V njej so opredeljeni strateški cilji upravljanja presežkov ter zmanjšanja izgub hrane in količine odpadne hrane.

Opisane so možnosti za optimizacijo zalog, uporabo primerne tehnologije, spremljanje količine odpadne hrane in ozaveščanje. Prav tako so opisani predlogi za zmanjševanje količine odpadne hrane s prerazporejanjem in uporabo presežkov hrane z doniranjem hrane, s predelavo v nove izdelke (prehranske, neprehranske) ali preusmerjanjem v hrano za živali (kar ni namenjeno humani prehrani). Na koncu so navedeni še napotki za ustrezno ravnanje z odpadno hrano.

Začnimo pri sebi

Vsak od nas je lahko delček mozaika in z bolj trajnostno naravnanimi dejanji pripomore k aktivnemu zmanjševanju količin odpadne hrane. V kuhinji lahko presežke hrane zamrznemo, jih predelamo v nove jedi ali uporabimo za več obrokov. Vsekakor pa je za začetek ključnega pomena že samo zavedanje, kako velik izziv za človeštvo predstavlja odpadna hrana. Če vsak pri sebi naredi majhno spremembo, je to že prvi korak k boljšemu jutri.