23.10.2024Magistrica varne prehrane in projektna sodelavka na ZSPM – Zvezi slovenske podeželske mladine Dominika Klavž z nami v intervjuju deli svoj strokovni vpogled o vlogi ekološke prehrane pri oblikovanju boljših prehranjevalnih navad ljudi v prihodnosti.
Vabljeni k branju in razmisleku, kako se lahko pripravimo na izzive ter izkoristimo priložnosti, ki jih prinaša leto 2024 na področju lokalne ekološke prehrane.
Ekološka hrana rastlinskega izvora vsebuje več antioksidantov, fenolov in mineralov, vsebuje pa manj nitratov. Maslo, mleko in jajca vsebujejo več nenasičenih maščobnih kislin kot enaka živila konvencionalne pridelave in predelave (Lairon 2010). Osebno se mi zdijo največji izziv zavržki hrane, konvencionalne in ekološke. Žal ljudje več damo na to, kakšen avto vozimo in kako smo oblečeni, kot pa kaj damo vase. Pogosto se zgodi, da ko nam začne pešati zdravje, začnemo iskati zdravo hrano, lokalno in ekološko, od sosedovega kmeta. Sama kot mlada mamica želim otroku ponuditi zdravo hrano, to drobceno telo čim manj obremeniti s pesticidi in drugimi snovmi, ki so za telo lahko škodljive. Tu vidim veliko priložnost, da se otroke od začetkov uvajanja goste hrane začne navajati na ekološko hrano, hkrati pa se bo cela družina bolj poglobila v prehrano, saj skupaj lažje spreminjamo naše navade. Je pa tudi res, da če smo nekaj dražje plačali, bomo težje vrgli v smeti ali na kompost. Lokalna hrana tudi ni prepotovala pol sveta, da pride na naš krožnik, zato z izbiro lokalne hrane prispevamo tudi k čistejšemu okolju. Najprej pa moramo narediti premik v glavah, da je lokalno tisto, kar je zdravo za naše telo, in da z nakupom slovenske (in ekološke) hrane podpiramo slovensko gospodarstvo.
Stanje v kmetijstvu na splošno ni rožnato. Vse bolj smo priča vremenskim neprilikam, ki lahko v nekaj minutah uničijo letino. Zavedati se moramo, da je hrana sezonska in da ni normalno, da lahko celo leto jemo svež paradižnik in jagode. Vedno več je poudarka na okoljsko vzdržnem kmetijstvu, kar pa ne nazadnje ekološko kmetijstvo je. Ekološka hrana ni obremenjena s pesticidi, prepovedana je uporaba GSO, upošteva se naravno kroženje snovi v naravi in težimo k odpornim sortam rastlin ter pasmam živali (MKGP). To pomeni, da za dosego končnega pridelka potrebujemo manj škodljivih snovi med pridelavo oziroma rejo, je pa potrebnega precej več ročnega dela, saj ne moreš kar poškropiti in se rešiti plevela. Res je, da so donosi nekoliko manjši (govorim za rastlinsko pridelavo), a zato kakovostnejši. Pri izbiri mesa in živil živalskega izvora pa sami presodimo, ali nam je pomembno, da se živali gibajo na svežem zraku, imajo dostop do kakovostne krme in se to tudi odraža v kakovosti mesa in drugih živil živalskega izvora.
Kot sem že prej omenila, se mi zdijo največji izziv zavržki hrane, in ravno tu je največja priložnost za spremembo prehranjevalnih navad ljudi. Po navedbah IRSA (2022) je ekološka hrana v Sloveniji v povprečju za slabih 65 % dražja od konvencionalne. Zdi se, da ko te nekaj udari po žepu, šele takrat začneš ceniti in bolj preudarno ravnati. Verjemite, da vam bo kmet rade volje dal popust, če boste redno prihajali po sveža živila k njemu. Lahko pa tudi spremljamo, kako se hrana prideluje in tako tudi bolje razumemo, zakaj višje cene, ter hrano kupujemo in uživamo bolj preudarno ter jo manj zavržemo.
Saj veste, kupujemo z očmi, zapomnimo si privlačne reklame in dobre zgodbe. Eden od načinov se mi zdi dober oglas, primer tega je lahko znana trgovska veriga, ki je z zanimivimi oglasi skoraj gotovo dvignila svojo prodajo, vsi pa njihove reklame poznamo.
Dober način ozaveščanja so lahko javni zavodi, saj lahko z uvajanjem lokalne ekološke hrane v jedilnik ljudi prav z neposredno izkušnjo najbolj prepričamo potrošnika o kakovosti ekoloških živil. Žal dovolj ekološke hrane v jedilnike vključuje le desetina javnih zavodov (Prijatelj Videmšek in Kuralt 2023), velikokrat se namreč zgodi, da se sklenjene pogodbe ne realizirajo, nadzor pa je šibek. Restavracij s certificirano ekološko ponudbo je za zdaj malo, vendar so prav te lahko primer naše osebne izkušnje z ekološko hrano.
Prihaja čas obdarovanja, in zakaj ne bi posegli po lokalnih ekoloških izdelkih, ki so skrbno pripravljeni? Sama se velikokrat potrudim, da podarim nekaj, v kar sem vložila lasten čas oziroma kupim od lokalnega ekološkega kmeta ter tako posredno ozaveščam prijatelje o kakovosti slovenske hrane in tudi drugih izdelkov.
Tudi navdušenci in podporniki lokalne ekološke hrane so nam zaupali, zakaj posegajo po lokalno pridelani ekološki hrani. Katja Belec, lastnica podjetja s ponudbo medenih in čebelarskih izdelkov lokalnih proizvajalcev, nam je zaupala: »Tudi sama se trudim v večini primerov podpirati proizvajalce in kmete, ki ponujajo svoje lokalne ekološke pridelke in izdelke, od moke in testenin, mesnin, jajc pa do sveže solate in sadja. Poleg tega tudi v lastnem podjetju končnim kupcem ponujam naravne pridelke okoliških, lokalnih oziroma slovenskih čebelarjev in kmetov, tako da se res trudim ozaveščati in priporočati ter včasih podučiti ljudi, da začnejo razmišljati v to smer.«
Najlažji stik z lokalno (tudi ekološko) hrano so tržnice. Navadno ekološke tržnice niso vsak dan v tednu, zato je treba to preveriti pred njenim obiskom. Obstaja kar precej ponudnikov, ki ekološko hrano zberejo od lokalnih kmetov ter jo v zabojčkih ponudijo (in večinoma tudi dostavijo) potrošnikom. Sestava zabojčkov se prilagaja glede na sezono. V stik z ekološko hrano pridemo tudi na turističnih kmetijah. Velikokrat lahko kupimo kakšen kozarček marmelade ali vloženih kumaric, buteljko kakovostnega vina ali steklenico jabolčnega soka. Načinov, kako lahko pridemo v stik z ekološko hrano, je več, če jih le želimo najti. Informacije lahko dobimo tudi pri lokalnih združenjih ekoloških kmetov oziroma pri Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije.
Ekološke izdelke prepoznamo po enotnem evropskem logotipu za ekološko kmetijstvo oziroma po slovenskem, ki ima poleg znaka »evrolist« pripis Kmetijstvo Slovenija. Pod logotipom sta navedena tudi poreklo (Kmetijstvo Slovenija v primeru živil, ki so bila pridelana v Sloveniji) in šifra kontrolne službe, ki izvaja nadzor nad kmetijo oziroma predelovalnim obratom.
Kako pa postopoma spremeniti svoje navade? Najprej v glavi, da je lokalno in ekološko boljše za naše zdravje kot živila z drugega konca planeta. Da začnemo postopoma menjati konvencionalna živila z ekološkimi. Sama sem začela pri otroški hrani in nadaljujem tudi z drugo hrano, saj otrok vedno več je.
Na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je spletni iskalnik ekoloških certifikatov. Tam najlažje preverimo, ali je neka kmetija oziroma predelovalni obrat certificiran.
Hranilno vrednost lahko na predelanih proizvodih preverimo na deklaracijah, da pa bi izvedeli hranljivo vrednost, bi morali dati živila na analizo, to pa je za posameznika predrago in tudi nesmiselno. Opravljene so številne raziskave, ki primerjajo hranljivo vrednost ekoloških in konvencionalnih živil ter govorijo v prid ekološkim živilom. Te raziskave so dosegljive na spletu, na znanstvenih spletnih straneh. Menim pa, da je pomembna predvsem priprava jedi, tako ekološke kot konvencionalne ‒ uživati čim več svežega sadja in zelenjave, saj se nekateri vitamini z visoko temperaturo uničijo. Vedno pa velja zmernost ‒ še tako skrbno pripravljena ekološka jagodna pita ne bo imela želenega učinka, če bomo pretiravali s količino sladkorja, jo premočno zapekli in sami pojedli polovico.
Ekološke kmetije nadzirajo certifikacijske službe, ki imajo pooblastila za izvajanje kontrol. Vsaka kmetija ima vsaj enkrat letno kontrolo, če kmetuje v skladu z ekološko zakonodajo, in vsako leto dobi nov certifikat. Če je neka kmetija ekološka, lahko preverimo na iskalniku ekoloških certifikatov. Na certifikatu je razvidno, kaj vse je na tej kmetiji ekološko.
Imamo krovno ekološko zakonodajo na ravni EU, vendar ima vsaka članica tudi svoje pravilnike in zahteve znotraj evropske zakonodaje. Ekološki kmetje so omejeni pri uporabi gnojil in sredstvih za krepitev rastlin oziroma v boju proti škodljivcem in boleznim. Prepovedana je uporaba GSO in ionizirajočega sevanja za obstojnost živil. Pri predelavi je dovoljenih le nekaj 10 dodatkov, ki so naravnega izvora (npr. askorbinska kislina), medtem ko je za uporabo v konvencionalni hrani registriranih 340 aditivov. Že samo to nakazuje, da sta tako pridelava hrane kot njena predelava v ekološkem kmetijstvu veliko bolj zahtevni, da lahko hrano konzerviramo oziroma da nam je ne uničijo bolezni ali škodljivci.
Najbolj pa ljudje zaupamo, če vidimo na lastne oči, kako se hrana prideluje, in mislim, da vam bodo kmetje z veseljem pokazali svoje delo in vas prepričali o kakovosti živil z ekoloških kmetij.
Viri:
– Lairon, D. Nutritional quality and safety of organic food. A review. Agron. Sustain. Dev. 30, 33–41 (2010). https://link.springer.com/article/10.1051/agro/2009019#citeas
– MKGP – Ekološka pridelava ‒ https://www.gov.si/teme/ekoloska-pridelava/
– IRSA. 2022. Analiza trga z ekološkimi živili v Sloveniji.
– Prijatelj Videmšek in Kuralt. 2023. Večina javnih zavodov ne dosega predpisanega deleža ekoživil. https://www.delo.si/novice/okolje/vecina-javnih-zavodov-ne-dosega-predpisanega-deleza-ekozivil/
V prvem delu intervjuja z Nives Adamič Kričaj, univ. dipl. ing. kmetijstva in koordinatorko certifikacijske enote za ekološko kmetijstvo – pridelavo/predelavo na IKC Inštitutu za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru, razkrivamo vlogo izvajalcev v ekološkem nadzoru, postopek kontrol in…
Več...
Intervju s Špelo Kocjančič, perspektivno mlado podjetnico, ki se s proizvodnjo izdelkov iz kosti ekološkega goveda zavzema za boljši izkoristek surovin v mesni industriji in s svojimi izdelki aktivno vstopa v svet krožnega gospodarstva. Mlada ambiciozna podjetnica Špela Kocjančič je…
Več...
Emilija Pavlič, priljubljena primorska kuharica, s svojimi dolgoletnimi izkušnjami v kuhinji in zavzetostjo za kuhanje na ekološki način z nami v intervjuju deli dragocene nasvete o pripravi ekološke hrane. Razkriva, kako lahko vsak domači kuhar svoj jedilnik obogati z raznoliko,…
Več...
Franko Dolgan, lastnik ekološke kmetije in čebelarstva Dolgan iz Primorsko-notranjske regije, bo z nami v intervjuju delil svoj pogled na ekološki način pridelave hrane in upravljanja kmetij. Izvedeli bomo, kako se ekološko kmetijstvo razlikuje od konvencionalnega ter kako se prilagaja…
Več...