Svetovni dan čebel 2023

Letos 20. maja že šesto leto zapored obeležujemo svetovni dan čebel, ki ga je na slovensko pobudo 20. decembra 2017 razglasila Generalna skupščina OZN, podprlo pa ga je 115 držav.

Razglasitev svetovnega dne čebel je uspeh Slovenije kot celote, več vladnih in nevladnih institucij ter diplomacije, saj predstavlja simbolno zmago – priznanje, da so čebele ogrožene, obenem pa je tudi obveznost. Zavedanje, kako pomembno je varovanje čebel in drugih opraševalcev, mora namreč doseči slehernega posameznika. Z obeležitvijo želimo tudi letos najširšo javnost opozoriti na dejstvo, da so čebele in drugi opraševalci za naše preživetje na tem planetu izredno pomembni.

Letos bo osrednja obeležitev v Celju v okviru čebelarskega praznika

Letošnja osrednja obeležitev svetovnega dneva čebel bo na nacionalni ravni potekala v soboto, 20. maja v Celju, in sicer v okviru čebelarskega praznika.

Na mednarodni ravni bo največji dogodek organizirala Organizacija Združenih Narodov za hrano in kmetijstvo (FAO). Na dogodku, ki bo potekal v hibridni obliki v petek, 19. maja, z naslovom Angažirajmo se za čebele in opraševalcem prijazno kmetijsko proizvodnjo, bodo sodelovali strokovnjaki iz vseh regij sveta, ki bodo predstavili različne načine čebelarjenja ter raznolikost čebel in divjih opraševalcev. Častna gostja dogodka bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.

Podelitev nagrade Zlata čebela

V okviru obeležitve svetovnega dne čebel bo že tretje leto potekala tudi podelitev nagrade Zlata čebela, in sicer 24. maja v predsedniški palači. Zlata čebela bo letos podeljena za področje raziskav o čebelah in drugih opraševalcih – medtem ko je bila nagrada že podeljena za promocijo in informiranje o pomenu čebel in ostalih opraševalcev ter ohranjanje čebel in drugih opraševalcih.

Slovenija ponosna na avtohtono vrsto – kranjsko čebelo

Slovenija je zelo ponosna na svojo avtohtono kranjsko čebelo (Apis mellifera carnica), ki velja za eno najbolj razširjenih medonosnih čebel na svetu. Njene lastnosti v mnogočem odražajo slovenski nacionalni karakter, saj gre za žival, ki je delavna, skromna, odporna in ima odličen smisel za orientacijo. Kranjska čebela je zaščitena na podlagi Zakona o živinoreji, Slovenija pa je v predpristopni pogodbi k EU svoje ozemlje zavarovala kot izvorno območje kranjske čebele, s čimer se je zavezala, da bo storila vse za njeno ohranitev.

Ali ste vedeli?

Čebelarstvo na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine

Kako pomembno in prepoznavno je slovensko čebelarstvo, dokazuje tudi vpis čebelarstva na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Čebelarstvo je s tem postalo del bogate in raznolike nesnovne kulturne dediščine, ki združuje države sveta v spoštovanju dosežkov preteklih generacij in navdihuje ustvarjalnost sodobnih izrazov in družbenih praks.

Priznanje je tudi zahvala vsem čebelarjem, ki s svojim načinom življenja negujejo tradicijo, svoja znanja in veščine prenašajo iz roda v rod, s svojo ljubeznijo do narave in čebel pa skrbijo za občutljivo ekološko ravnovesje in trajnostni razvoj.