Tretji mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani

S kampanjo »Poglej, povohaj, poskusi« in predlogom uravnoteženega, sezonskega ter lokalnega jedilnika ozaveščamo potrošnika o rokih uporabe ter posledično zmanjšujemo količine zavržene hrane v gospodinjstvih.

»Po raziskavah Evropske Komisije se kar 10 odstotkov vse hrane zavrže zato, ker potrošniki ne poznajo ali razumejo kaj pomenijo datumi uporabe na živilih,« je pojasnila dekanja Biotehniške fakultete.

»Porabiti do« ali »uporabiti najmanj do«

»Porabiti do« označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo. Rok »porabiti do« je naveden na hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže ribe, sveže meso, mlečni in delikatesni izdelki. Hitro pokvarljiva živila moramo nujno hraniti v skladu z navodili na embalaži. Po odprtju jih čimprej vrnemo v hladilnik in jih ne puščamo na kuhinjskem pultu.

»Uporabno (najmanj) do« označuje datum, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost. Živila so tudi po tem datumu varna za uporabo, če upoštevamo navodila za shranjevanje in embalaža ni poškodovana, vendar lahko začnejo izgubljati okus in teksturo. Tak rok je običajno naveden na številnih ohlajenih, zamrznjenih, posušenih in konzerviranih živilih. Po navedenem datumu moramo živilo pred uporabo dobro pregledati, povohati ali poskusiti.

Uravnotežite jedilnik s sezonsko hrano in zmanjšajte zavržke hrane doma

Mesec september nam ponuja obilo sezonske zelenjave in sadja, ki se izvrstno poda k ostalim živilom kot so ribe, meso, mleko in mlečni izdelki, krompir, ki jih imamo na razpolago skozi celo leto.

Sezonska hrana ima hranilno vrednost, prilagojeno letnemu času, prav tako pa je najbolj naravno pridelana. Uživanje sezonske zelenjave in sadja iz lokalnega okolja je priporočljivo tudi z zdravstvenega vidika, saj so plodovi običajno bolj optimalno dozoreli in imajo višjo biološko in hranilno vrednost.

Uporabite dvotedenski jedilnik

Dvotedenski jedilnik s primeri živil za pripravo obrokov za štiričlansko družino temelji na načelih varovalne uravnotežene prehrane. Navedena živila in njihove količine na tedenskem nakupovalnem seznamu zagotavljajo pestrost, ki si jo družina, predvsem pri izboru sadja, zelenjave in kruha lahko prilagodi po svojem okusu.

Predvideni obroki in količine živil bodo člane družine v ustrezni meri oskrbeli z energijo, beljakovinami, sestavljenimi ogljikovimi hidrati med drugim s prehransko vlaknino, maščobami, med njimi tudi z omega tri maščobnimi kislinami. Sezonska zelenjava in sadje ob tem prispevata tudi znaten del vitaminov in mineralov, optimalno zrelo sadje pa je obenem tudi vir naravno prisotnih sladkorjev. Z različno kulinarično pripravo lahko živila uporabimo v več obrokih in jih porabimo v enem tednu, z izjemo parih živil z datumom »Uporabno najmanj do«, ki nam bodo deloma ostala za drugi teden in bomo temu primerno prilagodili nakupovalni seznam.

Uporabite nakupovalni seznam

Skupaj s trgovci uresničujemo cilje

Akciji so se pridružili tudi trgovski sistemi (Hofer, Lidl Slovenija, Mercator d.o.o., Spar Slovenija, Biomi d.o.o.), ki bodo svoje potrošnike ozaveščali kako lahko pametno nakupujejo za čim manj odpadne hrane.

Hofer: Podjetje HOFER z veliko odgovornostjo in veseljem podpira akcijo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano »Poglej, povohaj, poskusi,«. Tudi mi si namreč v okviru lastne iniciative Danes za jutri in projekta Hrana na dobri poti že dalj časa prizadevamo zmanjšati količino odpadne hrane ter se zavzemamo za skrbno ravnanje s hrano – od pridelave do gospodinjstev. Z uvedbo logotipa »Je rok potekel? Pogosto uporabno dlje.«, ki spodbuja k uporabi senzorike in kupce opominja, da ti izdelki po preteku omenjenega roka uporabnosti pogosto niso za zavreči, že naredili pomemben korak k spremembam na bolje, a verjamemo, da lahko v združeni akciji dosežemo še več.

Lidl Slovenija: Problematika zavržene hrane je v Lidlu Slovenija je ena od strateških usmeritev področja družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, zato tematiko naslavljamo sistemsko – tako z optimizacijo internih procesov v logistiki in trgovinah, da nastane čim manj zavržene hrane, kot tudi partnerskega povezovanja z različnimi organizacijami. Prav 29. septembra začenjamo z že deveto sezono projekta Hrana ni za tjavendan, ki ga izvajamo s programom Ekošola in v boju proti zavrženi hrani na šolah in s tem tudi v domačih gospodinjstvih združuje več kot 7.000 otrok in mentorjev. Verjamemo, da bodo s skupnimi prizadevanji vseh deležnikov odgovorno vedenje do hrane in prehranskih izdelkov postalo del našega vsakdana in tako je pomembna pot do boljšega sveta.

Mercator d.o.o.: V Mercatorju si predvsem s pestro ponudbo sveže, kakovostne, sezonske in lokalno pridelane hrane, pa tudi z donacijami presežkov hrane, stalno prizadevamo za čim manj zavržkov. Kot največji domači trgovec smo pomemben del verige za preskrbo prebivalstva s hrano in zato tvorno sodelujemo tudi pri nacionalnih projektih in iniciativah, povezanih z ozaveščanjem potrošnikov o pomenu skrbnega ravnanja s hrano.

Spar Slovenija: V podjetju Spar Slovenija na različne načine prispevamo k odgovornemu ravnanju s hrano pred iztekom roka uporabnosti in zmanjševanju količin odpadne hrane. Kot prvo, z rednim spremljanjem prodaje omogočamo optimalno naročanje in s tem minimalna vračila živil. Z akcijo »Hrana ne sodi v smeti«, v okviru katere slovenski kuharski mojster Marko Pavčnik pripravlja vrhunske jedi iz hrane, ki bi jo marsikdo enostavno zavrgel, ozaveščamo o možnih načinih uporabe hrane pred iztekom roka ter objavljamo izvirne recepte in uporabne nasvete za čim boljši izkoristek hrane. Ena izmed pomembnih aktivnosti na tem področju pa je tudi doniranje viškov hrane dobrodelnim organizacijam, kot so Zveza Lions klubov, Distrikt 129 – Slovenija, Slovenska filantropija, humanitarno društvo Hrana za življenje (Food for Life Slovenija) in Društvo Krog 9. V lanskem letu smo navedenim društvom predali hrano v vrednosti več kot milijon evrov.

Biomi d.o.o.: Spoštujmo hrano in bodimo dober gospodar svojih navad. Navade so temelj naše družbe in zato v podjetju Biomi d.o.o. učimo svoje poslovne partnerje in potrošnike spremljati roke uporabnosti živil ter postati boljši gospodar navad. Postani boljši gospodar ter »Poglej(poslovno), preveri(v poslovni enoti- poslovni partner), ponudi(potrošniku)« – 3P gospodar navad.

Ključna sporočila

• Poudarek na zmanjšanju izgub hrane in količine odpadne hrane je bistvenega pomena za prehod v trajnostne prehranske sisteme, ki povečujejo učinkovito rabo naravnih virov, zmanjšujejo vpliv na planet ter zagotavljajo prehransko varnost in prehrano.
• Ob naraščanju svetovnega prebivalstva naš izziv ne bi smel biti, kako pridelati več hrane, ampak predvsem, kako trajnostno zmanjšati izgube hrane in količino odpadne hrane, če želimo povečati količino zaužite hrane, ki jo proizvedemo, da nahranimo več ljudi (FAO, 2019).
• Pametne podnebne inovacije, tehnologije in infrastruktura za zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane so ključ do povečanja učinkovitosti ter zmanjšanja izpustov prehranskega sistema.
• Dobro upravljanje, razvijanje človeškega kapitala, sodelovanje in partnerstva so izrednega pomena za povečanje pozitivnih učinkov zmanjšanja izgub hrane in količine odpadne hrane.
• Hrana ni nikoli odpadek: Z uporabo krožnih praks lahko izgubljeno in zavrženo hrano pretvorimo v kompost ali uporabimo za proizvodnjo bioplina, s tem pa preprečimo škodljive izpuste metana.
• S spremembo vedenja, ki vpliva na zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane, upravljanjem živine in zdravimi prehranjevalnimi navadami bi lahko v naslednjih desetletjih zmanjšali izpuste metana za 65–80 ton na leto.

Ali ste vedeli?

• Podatki in merjenja so ključni za ustvarjanje podlage za ukrepanje, spremljanje napredka do leta 2030 in za razumevanje, kateri posegi so najučinkovitejši pri zmanjšanju izgub hrane in količine odpadne hrane v nacionalnih okvirih ter kako jih razširiti na vse okvire (FAO, 2019).
• Vsako leto se na svetovni ravni med spravilom pridelka in trgom na debelo izgubi približno 14 odstotkov hrane, proizvedene za prehrano ljudi (FAO, 2019).
• Zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane – ki ustvarijo 8–10 odstotkov vseh izpustov TGP – bi lahko zmanjšalo izpuste za 4,5 Gt CO₂ na leto (WWF et al., 2020).
• Podnebne spremembe ogrožajo zaloge hrane vseh držav.
• Podnebne spremembe so postale zelo resna težava za sadjarstvo in zelenjadarstvo v državah z zmernim podnebjem, saj so ekstremne in spremenljive vremenske razmere povzročile zmanjšanje donosa pridelkov ter izgube kmetijskih površin.