Več kot 99-odstotni uspeh pri črpanju evropskih sredstev

Dolgo in uspešno pot je Slovenija prehodila, odkar smo začeli v okviru kmetijske politike v osemdesetih letih prejšnjega stoletja izvajati posamezne strukturne ukrepe razvoja podeželja. Kot vsa moderna in napredna Evropa smo tudi na sončni strani Alp za svoj razvoj izbrali model celostnega in trajnega razvoja – torej model, ki poleg optimalnih gospodarskih zasleduje tudi socialne učinke, ki prihodnost gradi na inovacijah in ob tem sooblikuje strpne ter kooperativne socialne odnose na podeželju.

Gre za skupni programski dokument Slovenije in Evropske komisije, ki predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Program sledi smernicam Skupnosti za razvoj podeželja ter usmeritvam Lizbonske strategije, sklepom iz Göteborga in načelom Skupne kmetijske politike, obdobje njegovega izvajanja pa se je izteklo s koncem leta 2015.

V programskem obdobju 2007–2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo 107 javnih razpisov, skupaj pa je bilo počrpanih kar 1171 milijonov evrov od razpoložljivih 1175 milijonov. Posamezniku ni treba biti univerzitetni matematik, da ugotovi, da je bil torej načrt izpolnjen z zavidljivo učinkovitostjo – dejansko so bila razpoložljiva sredstva počrpana v kar 99,68-odstotnem obsegu! Delež prispevka Evropskega kmetijskega sklada je znašal od 75 do 90 odstotkov celotnih izplačanih zneskov, pač odvisno od posameznega ukrepa.

Program razvoja podeželja 2007–2013 je za doseganje ciljev krepitve vitalnosti slovenskega podeželja postavil štiri temeljne osi. Za izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega, živilskega in gozdarskega sektorja je bilo izplačanih 378,7 milijona evropskih sredstev. Podpiranju upravljanja z zemljišči in izboljšanja okolja je bilo namenjenih 625,9 milijona. Za ukrepe za konkretno izboljšanje kakovosti življenja je bilo izplačanih 121,6 milijona, za tako imenovani pristop LEADER – spodbujanje odločanja o razvoju posameznih podeželskih območij po pristopu od spodaj navzgor – pa je šlo 30,7 milijona oziroma poltretji odstotek vseh sredstev.

Te sicer impresivne splošne številke pa nam pri presoji učinkov lahko služijo zgolj kot najbolj splošna orientacija. Mnogo bolj pomenljivi so naslednji podatki: 8610 udeležencev različnih programov za dodatno usposabljanje, 3080 podprtih naložb v posodabljanje kmetijskih gospodarstev, 1540 novogradenj, 6020 primerov nove mehanizacije. Ob tem lahko navedemo tudi 160 podprtih naložb na ekoloških kmetijskih gospodarstvih in več kot 40.000 hektarjev površin, vključenih v podukrep ekološko kmetovanje. Za nameček je tu še 760 podprtih naložb v podjetništvo na podeželju in kot najbolj očitna posledica tega 46.900 dodatnih turistov letno … V sklopu generacijske pomladitve pa naj omenimo 2650 mladih prevzemnikov kmetij, na katere je bilo prenesenih 64.490 hektarov zemljišč.

To so samo najbolj spodbudne posledice dosledne in preudarne kmetijske politike v navedenem obdobju. Še več takih podatkov je možno prebrati v knjižici Rezultati izvajanja Programa razvoja podeželja 2007–2013. Naj ob tem navedemo še, da je Evropska komisija v februarju 2015 uradno potrdila Program razvoja podeželja 2014–2020 za Slovenijo. V finančnem smislu ta odločitev za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja pomeni 1,1 milijarde evrov, od tega bo Slovenija prejela 838 milijonov evrov iz proračuna EU. Prepričani smo, da vam bomo, ko bo prišel čas za analizo rezultatov teh novih programskih sklopov, lahko poročali o podobno hvalevrednih statistikah, kot so tiste, ki smo jih že navedli.