Vsak Slovenec v povprečju letno zavrže več kot 80 kg hrane | Odpadna hrana | Zgodbe o naši super hrani

Vsak Slovenec v povprečju letno zavrže več kot 80 kg hrane

Problematika zavržene hrane je večplastna in se odvija prav na vseh področjih: pri njenem nastajanju v kmetijstvu, v prehrambeno predelovalni industriji, trgovinah, gostinstvu, turizmu in nenazadnje v gospodinjstvih. Po ocenah FAO vsako leto zavržemo okoli tretjino celotne količine proizvedene hrane na svetu – tj. skoraj 1,3 milijarde ton. En del zavržejo gospodinjstva, drugi del pa gre v odpadke že v verigi od pridelovalca do trgovine, še preden pride hrana do končnega potrošnika. To pa med drugim pomeni, da so velike količine naravnih virov zaman izkoriščene, in podobno velja za emisije, ki so bile proizvedene s proizvodnjo hrane, ki je bila zavržena.

V Sloveniji smo leta 2011 na celotni verigi od pridelave do potrošnje zavrgli 168.000 ton hrane, kar znaša 82 kilogramov na prebivalca. Od tega se je kar 42 odstotkov zavrglo zaradi neustrezne potrošnje, ko kupimo več hrane, kakor je potrebujemo. A na tem mestu se bomo posvetili le tistemu delu zavržene hrane, ki bi ga lahko zmanjšali, če bi več kupovali lokalno pridelano hrano.

V kmetijstvu zakonodaja postavlja minimalne standarde kakovosti za sveže pridelke. Zaradi tega proizvajalci sadja in zelenjave pogosto žetev selekcionirajo tako, da majhne, deformirane ali kako drugače poškodovane proizvode zavržejo že na poljih, saj bi to blago drugače morali zavreči v pakirnici ali pri predelavi. Vzrok za izgubo pridelka je lahko tudi neustrezna kmetijska mehanizacija. Vendar pa imamo te izgube pogosto za sprejemljiv kompromis med učinkovitostjo na polju in povečanim donosom. Mnogi kmetje ublažijo izgube spravila z ostanki žetve, ki ga uporabijo kot gnojilo ali za krmo živali.

Velike količine pridelkov, živil postanejo odpadek na poti do živilsko predelovalne industrije. Vzroki so lahko različni: zaradi neustreznega transporta, neustreznega skladiščenja, neustrezne embalaže. Pogosto rokovanje predelovalcev hrane, posrednikov in trgovcev na debelo lahko povzroči dodatne izgube. Študije kažejo, da je živilo v povprečju rokovano 33-krat, preden pride do potrošnika v trgovini.

Kako pa lahko kot posamezniki še drugače vplivamo na zmanjšanje odpadkov hrane?

Bliža se konec leta in prazniki, ko je pri nas v navadi, da se radi podružimo ob dobri hrani. Žal pa v tem času pogosto nastane tudi precej odpadkov. Zato opozarjamo, da se v tem obdobju še večkrat spomnite praktičnih nasvetov za zmanjšanje živilskih odpadkov.

1. Kupite toliko hrane, kot je potrebujete

Načrtujte obroke, organizirajte si prostor v kuhinji in si pred nakupom vedno pripravite nakupovalni listek s seznamom živil, ki jih potrebujete.

2. Bodite pozorni na datume

Vedno poglejte datume na embalaži in bodite pozorni na razliko med izrazoma „uporabno do“ in “uporabno najmanj do”. Prvi pomeni, da je živilo varno za uporabo do navedenega datuma (npr.: meso in ribe), drugi pa označuje datum, do katerega je izdelek pričakovane kakovosti. Takšna hrana je varna za uživanje tudi po navedenem datumu.

3. Pravilno shranjujte živila

Datum uporabe živil je vedno pogojen s pravilno hrambo živil. Pomembno je, da so prostori, kjer živila shranjujemo, vedno čisti, hladni in suhi. Pomembno je, da živila hranimo na pravi temperaturi, sami pa se odločimo, ali bo to hladilnik, shramba, klet ali kakšen drug prostor. Glede shranjevanja živil je pomembno, da upoštevamo navodila na embalažah.

4. Uporabite zamrzovalnik

Sicer je res najbolje, da uživamo zgolj svežo sezonsko hrano, vendar pa se vsi zavedamo, da nam ob današnjem tempu življenja včasih kaj pokvari načrte. Ko se nam to zgodi, moramo biti pripravljeni, hrano ustrezno zapreti v neprodušne posode in jo zmrzniti v porcijah. Nujno pa jih moramo tudi ustrezno označiti z datumom zamrznitve.

5. Uporabite ostanke hrane

Če se nam zgodi, da kdaj ne pojemo vsega, kar smo pripravili za kosilo ali večerjo, premislimo, ali lahko pripravljeno hrano kako shranimo in jo pojemo za malico ali večerjo naslednji dan. Tudi iz sadja in zelenjave lahko kdaj kaj pripravimo. Iz sadja lahko recimo naredimo sok ali sladico. Manj svežo zelenjavo pa lahko uporabimo za pripravo juhe.

Ali ste vedeli?

Če ima živilo nenavaden vonj, spremenjeno barvo ali je kako drugače spremenjeno, čeprav mu rok uporabe še ni potekel, lahko neodprto in v originalni embalaži vrnemo v trgovino in zahtevamo zamenjavo ali vračilo denarja. Vsak tak primer pa lahko prijavimo tudi Kmetijski inšpekciji in Veterinarski upravi RS.


Sorodni članki

Raje kot v smeti pretvorimo v nove jedi

V kuhinji se nam pogosto zgodi, da nam pri pripravi obrokov ostanejo nekatera živila, na primer krompir, testenine, riž, kruh ali zelenjava. Že z malo domišljije jih lahko koristno porabimo za pripravo novih jedi ter tako bistveno zmanjšamo količino zavržkov…

Več...

Nov logotip za slogan Spoštujmo hrano, spoštujmo planet

V decembru 2023 je bil izbran logotip za slogan »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«, s katerim bomo podprli komunikacijske aktivnosti na področju zmanjševanja izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano. V svetu, kjer se soočamo z naraščajočimi izzivi trajnosti…

Več...

Uporabni nasveti za manj zavržene hrane

Daleč največ hrane zavržemo zato, ker jo skuhamo preveč. Problematika zavržene hrane je vse bolj pereč problem, saj z njo zavržemo tudi vse vire, potrebne za pridelavo hrane. Pripravili smo uporabne napotke in nasvete, kako zmanjšati količino zavržkov v gospodinjstvih.…

Več...

10 nasvetov za manj živilskih odpadkov

Z nekaj preprostimi odločitvami lahko bistveno zmanjšamo presežke hrane ter se usmerimo v bolj trajnostno prehranjevanje. Zelo veliko presežkov hrane nastaja v gospodinjstvih, ki proizvedejo kar 52 % odpadne hrane, zato je najbolje začeti pri sebi. Z vami delimo nekaj…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem