Zakaj izbrati slovensko jagodičevje?

Dr. Darinka Koron z Oddelka za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije izpostavlja, da lahko lokalno pridelano jagodičevje uživamo skozi vse leto – sveže, zamrznjeno ali predelano v najrazličnejše dobrote.

Slovenija je pravi sadni raj, v katerem je sadje mogoče pridelovati v skoraj vseh letnih časih. Ključna pogoja za pridelavo raznovrstnega sadja v Sloveniji sta predvsem ugodno podnebje in razgibanost pokrajine. Naše ravnice, gričevnat in hribovit svet so prepleteni z gozdovi in travniki, ti pa s polji, vinogradi in trajnimi nasadi. Zaradi razgibanega terena so ljudje od nekdaj sadili tudi manjše sadovnjake in travniške, visokodebelne sadovnjake. Med sadnimi vrstami, ki so v preteklosti domovale predvsem na gozdnih robovih in vrtovih, so jagodičaste rastline. Drobni, aromatični sadeži, polnega okusa, razvajajo brbončice že od nekdaj.

V prehrani ljudi že od nekdaj

V preteklosti je jagodičevje prevladovalo predvsem v obliki shrankov, čajev ali zdravil. Pridelava jagodičevja v nasadih je v Sloveniji stara le dobro stoletje, v svetu pa je pridelava le nekoliko starejša, pojasnjuje poznavalka jagodičja dr. Darinka Koron.

Pridelava jagodičastih rastlin je v primerjavi s sadnimi vrstami, ki imajo večje plodove, vedno nekoliko zaostajala, kljub temu, da so ljudje radi uživali jagodičevje. Razloge je mogoče iskati predvsem v manjši količini pridelka v primerjavi z drugimi sadnimi vrstami, pa tudi v zahtevnosti obiranja in kratki obstojnosti plodov. Ljudje so se v preteklosti z jagodičevjem oskrbovali na naravnih rastiščih in v domačih vrtovih. Danes je taka oskrba vse bolj redka. Zaradi skrbnega načrtovanja pridelovalcev je zato pridelave in ponudbe vedno več.

Za pridelavo ugodnejše hladnejše podnebje

Jagodičevje pridelujemo v večjih ravninskih nasadih in v manjših nasadih v hribovitem svetu. Vse jagodičaste vrste bolje uspevajo v hladnejših predelih z veliko sonca. »Morda nas včasih zavede ponudba na trgovskih policah, kjer najdemo predvsem jagodičevje iz toplih, sredozemskih dežel. Prezremo pa dejstvo, da je jagodičevje iz južnih krajev na trgu v zimskih in zgodnje pomladanskih mesecih, ko so v teh krajih temperature podobne tistim, kot so pri nas v maju in juniju, ko je jagodičevje na višku zorenja«, izpostavlja dr. Darinka Koron.

Mirujoči brsti jagodičastih rastlin, razen jagodnih, spomladi prenesejo tudi do -5 °C, medtem ko odprt cvet jagodičastih rastlin, tako kot pri ostalih sadnih vrstah, pozebe pri temperaturah pod lediščem. Dr. Darinka Koron pojasnjuje vpliv pozebe na letošnji pridelek jagodičevja: »Jagodičaste rastline so zelo odporne na mraz. Prav zaradi odpornosti rastlin na nizke temperature, imamo običajno vsako leto vsaj v nekaterih delih Slovenije zagotovljen pridelek. Izjemna pa so leta, kot je na primer letošnje, ko so bile na posameznih območjih Slovenije temperature tako nizke, da so popolnoma uničile pridelek.«

Lokalno pridelano jagodičevje na voljo skozi vse leto

Med jagodičastimi sadnimi vrstami imamo vseh od bolj zgodnjih do zelo poznih sort, med katerimi je razmak v zorenju kar nekaj tednov. Če ob tem upoštevamo še različne tehnologije gojenja, denimo pridelavo na prostem ali gojenje v polodprtih in zaprtih rastlinjakih, ugotovimo, da je ponudba jagodičevja v našem prostoru zagotovljena od začetka aprila do sredine decembra. Jagodičevje je zelo priljubljeno tudi v zamrznjeni ali predelani obliki, zato lahko v slovenskem jagodičevju uživamo celo leto.

Na policah trgovin lahko najdemo jagodičevje, ki je pripeljano iz tujine, in pridelke iz lokalnega okolja. Številni domači pridelovalci pridelujejo jagodičevje skladno s kriteriji nacionalne sheme »izbrana kakovost« in tako s certifikatom dokazujejo kakovost svojega pridelka. Sadje, ki je pridelano v skladu z zahtevanimi pogoji, je namreč označeno z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«. Znak potrošnikom jamči, da kupimo kakovostno sadje, ki je pridelano ali predelano v Sloveniji pod nadzorom neodvisnih certifikacijskih organov. Kriteriji sheme »izbrana kakovost« so tako smernica pridelovalcem za vzpostavitev dobrih praks pridelave sadja na eni strani in zagotovilo kakovostnih lokalnih pridelkov za potrošnike na drugi.

Dr. Darinka Koron zaključuje: »Prednosti uživanja jagodičevja so poznali že naši predniki, zato so ga v najrazličnejših oblikah vključevali v svojo prehrano. Zahvaljujoč lokalnim pridelovalcem lahko kakovostno jagodičevje preprosto kupimo. Prav tako lahko z njim popestrimo svoj sadni vrt, se ga naužijemo ob obisku hribov ali pa se z njim posladkamo v obliki sokov, želejev in marmelad. No, pa tudi jagodov, malinov ali borovničev sladoled je odličen. Jagodičevje, sveže ali predelano, naj vam tekne!«