Nacionalna shema

Evropska shema

Na sliki je lokalna zelenjava, in sicer pesa, korenje, krompir, mlada čebula, česen, mladi grah in redkvica

O lokalni zelenjavi

Slovenska lokalna zelenjava je pridelana na bogatih tleh, ki omogočajo gojenje različnih vrst zelenjave. Najpogosteje pridelana lokalna zelenjava vključuje krompir, korenje, zelje, solate in različne vrste paprik.

Starejši gospod, ki kmetuje.

Slovenska lokalna zelenjava je vredna zaupanja

Slovenska lokalna zelenjava je vredna zaupanja, saj je pridelana po najvišjih standardih kakovosti in varnosti, kar zagotavlja svežino in višjo hranilno vrednost. Poleg tega podpira lokalne kmete in zmanjšuje ogljični odtis, kar prispeva k varovanju okolja in trajnostnemu razvoju.

9 %

vse pridelane zelenjave v Sloveniji predstavlja zelje

4.265 ha

ha površin je namenjenih pridelavi zelenjave (v letu 2023)

10 %

delež ekološko pridelane zelenjave v Sloveniji

145.000 t

pridelka pšenice in pire na leto v Sloveniji

* Vir podatkov je Statistični urad RS 2023.


Lokalna slovenska zelenjava

Zakaj posegati po lokalni zelenjavi

Lokalna zelenjava je pridelana v bližini, zato je bolj polnega okusa in tekom transporta ne izgublja hranil.

Največja svežina

Lokalno pridelana zelenjava se pogosto pobira v času optimalne zrelosti, kar zagotavlja, da je najbolj hranljiva in okusna.

Podpora lokalnim kmetom

Nakup lokalne zelenjave pomaga krepiti lokalno ekonomijo in podpira kmetijske skupnosti v vašem okolju.

Zmanjšanje ogljičnega odtisa

Krajše transportne poti lokalne zelenjave pomenijo manj emisij CO2, kar je koristno za okolje.

Zagotovljena kakovost

Ob nakupu lokalne zelenjave je zagotovljena najkrajša pot od njive do krožnika.

Kako nakupovati lokalno?

Preverite naš vodnik po nakupovanju lokalne hrane.

Zaboj zelenjave


Kje nakupovati lokalno?

Poiščite ponudnike lokalne hrane na našem zemljevidu.

Zemljevid kreativa


Sheme kakovosti v sektorju zelenjava

Ekološka zelenjava

Ekološka zelenjava je pridelana brez uporabe umetnih pesticidov, fungicidov ali gnojil.

  • Brez uporabe sintetičnih pesticidov in gnojil, kar zmanjšuje tveganje za zdravje in okolje.
  • Ohranjanje rodovitnosti tal s trajnostnimi kmetijskimi praksami, kot so kolobarjenje in kompostiranje.
  • Visoka kakovost in hranilna vrednost pridelkov, saj se pridelki gojijo naravno in brez gensko spremenjenih organizmov (GSO).