OPIS
Sardela spada med tako imenovane male plave ribe (za razliko od tunov, ki spadajo med velike plave ribe). Uvrščamo jo v družino sledov (Clupeidae), kamor spadata tudi npr. atlantski in pacifiški sled. Ima značilno hrbtno temno modro barvo z odtenkom zelene, ki se preko bokov preliva do trebušne srebrno bele. Vretenasto in bočno stisnjeno telo ima bočno od 8 do 12 temnejših peg, ki so vidne, če luske odpadejo. Na škržnem poklopcu ima od 3 do 5 strij, ki se razpirajo v smeri navzdol in nazaj.
PODOBNE VRSTE
Papalina (Sprattus sprattus) je sardeli zelo podobna. Najlaže ju ločimo po tem, da ima papalina trebušno ostre in štrleče luske, ki tvorijo gredelj. To občutimo, če s prstom trebušno povlečemo po papalini v smeri proti ustom. Papalina tudi nima za sardelo značilnih brazd (strij) na škržnem poklopcu.
ŽIVLJENJSKI PROSTOR
Živi v jatah in je značilna pelagična vrsta Jadranskega morja. Večinoma jo najdemo v priobalnem pasu (litoral) do globine 100 m. Jate sardel se pri nas podnevi zadržujejo ob morskem dnu, ponoči pa se dvignejo proti površju.
BIOLOGIJA
Sardela se prehranjuje z živalskim planktonom (zooplankton). Zraste do okrog 27 cm, v Jadranu manj. Najpogosteje so dolge med 15 in 20 cm ter tehtajo okrog 25 g. Drsti se pozimi in zgodaj spomladi.
ZANIMIVOSTI
V deželah vzhodnega Jadrana je veljala za poceni »ljudsko« hrano. Tam je na njej temeljila tudi večina ribje predelovalne industrije.
PRIPRAVA
V poletnih mesecih, ko je njena vsebnost Ω3 maščob najvišja, je odlična pripravljena na ogljenem žaru.
RIBOLOV
Pri nas jo ribiči spomladi najprej lovijo z visečimi mrežami in nato z zapornimi plavaricami od aprila do novembra. Do leta 2012 so sardelo (in sardona) lovili tudi (in predvsem) s pelagično vlečno mrežo.
SEZONA RIBOLOVA
V našem morju jo zasledimo množično v topli polovici leta od marca do novembra, včasih pa se pojavi tudi januarja, ko se morje ohladi in se sicer običajno seli v južnejše in globlje dele severnega Jadrana.
IZTOVOR
Iztovor sardele je drastično upadel zaradi razreza zadnjega para plovil s pelagično vlečno mrežo, skoraj opuščenega ribolova z zaporno plavarico, deloma pa tudi zato, ker je to ogrožena vrsta v Jadranu in Sredozemskem morju nasploh. Zato so letno uvedene časovne omejitve ribolova, razmišlja pa se tudi o bolj restriktivnih ukrepih. Najmanjša lovna mera znaša 11 cm.