Bolj je mastna, bolj je zdrava. Riba namreč.

Ribe so pogosto sestavni del dietetične prehrane. Zdravniki priporočajo, da so na našem jedilniku vsaj dvakrat na teden. Vendar Slovenci nismo ravno ribojedci, povprečno namreč pojemo le 12 kilogramov ribjega mesa na osebo na leto, kar je močno pod evropskim povprečjem, ki znaša 25 kilogramov na osebo na leto.

Kako poskušajo povečati prodajo oziroma s kar najpreprostejšim nakupom porabnike spodbuditi k večjemu uživanju lokalnih rib, smo vprašali nekaj slovenskih ribičev in ribogojcev. V Sloveniji imamo eno morsko ribogojnico v Sečovljah, 3 gojitvena območja za školjke (Debeli rtič, Strunjan, Sečovlje), okoli 110 sladkovodnih in več kot 200 ljubiteljskih ribogojnic, ki letno vzgojijo okoli 1.800 ton vodnih organizmov, od tega približno tisoč ton postrvi, 150 ton krapovcev, 600 ton školjk in 60 ton morskih rib.

»Novi koronavirus je močno pospešil nakupovanje hrane prek spleta. Pri tem se lokalni proizvajalci hrane vse pogosteje neposredno, brez posredovanja trgovine, obračajo na domače kupce,« razloži Danijel Gospič, direktor ribogojnice G20 iz Rogaške Slatine. Za še večjo uspešnost prodaje lokalne hrane slovenskemu kupcu bi bilo treba po njegovem na nacionalni ravni razviti učinkovit sistem hladne verige dostave od proi-

zvajalca do kupca. Po vzoru nekaterih evropskih držav, ki tak projekt že imajo, bi morali prek močnega oglaševanja kupcu pregnati vse dvome in mu zagotoviti, da dobro organizirana hladna veriga omogoča hitro dostavo sveže ribe na dom. V ta namen bi morali po vsej državi razviti učinkovite logistične centre in povratno embalažo. »Kupec želi jesti lokalno hrano in če bo dostava zanesljiva, se bo taka prodaja v prihodnje gotovo uspešno razvijala,« pravi Gospič.

V podjetju G20 se je med karanteno prodaja prek spleta povečala za 20do 30-krat, zdaj pa je za približno dvakrat večja, kot je bila pred virusom. V svoji ribogojnici sicer vzgojijo okoli sto ton rib na leto, prek spleta pa jih prodajo do 15 ton. V prihodnjih mesecih nameravajo prodajo povečati prek mreže ribomatov, ki jo nameravajo vzpostaviti po vsej Sloveniji.

Prvi ribomat v državi sicer že uspešno deluje na Tržnici Videm v Krškem. Kot učinkovit prodajni kanal ga uporablja podjetje Akval, ki nadaljuje 30-letno tradicijo ribogojnice Pavlič z Blance v občini Sevnica. Kupcem se poskušajo približati tudi prek degustacij rib v vinskih kleteh, s sodelovanjem na Ribiškemu dnevu, na kulinaričnih delavnicah priprave ribjih jedi in drugih podobnih dogodkih. »Povpraševanje in prodaja se v zadnjih letih povečujeta, upadla sta le med epidemijo,« je povedala Suzana Wallner iz podjetja Akval. Po njenem prepričanju naštete promocijske aktivnosti zelo vplivajo na večjo porabo rib, pomembno pa se ji zdi, da ribje jedi uvajajo tudi v šole.

V podjetju Fonda svoje ribe tržijo tudi prek spletne ribarnice, ki so jo pred leti vzpostavili kot prvi v državi in kupcem omogočili dostavo povsem svežih morskih rib na dom. K prepoznavnosti veliko pripomore tudi izobraževalni turizem, tako s strokovnimi kot povsem turističnimi obiski njihovega ribjega vrta v Piranskem zalivu. Zelo pomembna sta, kot pravi Irena Fonda, tudi komuniciranje prek družbenih omrežij in neposredna komunikacija s strankami.

Med karanteno, ko so se zaprli restavracije in hoteli, je prodaja tudi njim upadla, in sicer za skoraj 80 odstotkov, a se je nato kmalu prebudila intenzivna spletna prodaja, prodaja prek naročniške mobilne številke, prek družbenih omrežij so se vzpostavile tudi samoorganizirane skupine zasebnih kupcev. »V tem času se je izkazalo, kako zelo pomemben dejavnik je dobra organiziranost dostave,« pravi sogovornica.

Koprski ribič Boris Glavina, ki v okviru svojega podjetja Gromar izdeluje tudi ribji namaz oziroma bakalar (polenovko), se je v želji povečati prodajo prijavil na javni razpis Lokalne akcijske skupine (LAS) Istre za projekt »Fini okusni lokalni proizvodi Obale« (FOLPO), ki ga sofinancira Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. S sredstvi iz projekta, katerega cilj je promocija priobalnega ribolova, je kupil kombi za pripravo rib oziroma mobilno kuhinjo. Postavil jo je na koprskem pomolu, svoje izdelke pa promovira tudi prek družbenih omrežij. »Skozi projekt FOLPO opažamo, da se ozaveščenost o uživanju rib in ribjih izdelkov povečuje predvsem med mladimi,« pravi Glavina in dodaja, da prodaja njegovih lastnih proizvodov ter rib in morskih sadežev iz morskega ulova naraščata.

V Sloveniji imamo torej kar nekaj možnosti za nakup rib v lokalnih ribogojnicah in pri lokalnih ribičih z barke. Ribe iz narave lahko kupimo samo iz morja, nakup sladkovodnih rib pa je možen le iz ribogojnic. V naravnih sladkovodnih virih je v Sloveniji dovoljen le rekreacijski ribolov.