Izboljšave na krovih ribiških plovil z evropskimi sredstvi
Slovenska morska ribiška flota po podatkih Statističnega urada RS iz leta 2020 šteje 136 plovil. Večinoma so to barke starejšega datuma, ki jih že načenja zob časa in morja. Zato je bil razpis Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za prenovo ribiških plovil v skupnem znesku 160 tisoč evrov, ki se je zaprl 1. julija letos, za marsikaterega ribiča dobrodošla finančna injekcija. Podoben razpis bo znova objavljen septembra letos.
V prejšnjem razpisu je na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v končno obravnavo prišlo pet vlog. Ena izmed njih je bila vloga koprskega podjetja Argemonia Adria. V skladu s poudarkom razpisa na varnosti in zdravju so na svoji barki letnika 1996 uredili protizdrsno površino na palubi, kabino so opremili z LED-osvetljavo in namestili panele za pridobivanje električne energije s pomočjo sonca. Nabavili so novo opremo – škornje in zaščitna oblačila – za posadko, stare rezervoarje za sladko vodo pa zamenjali z novimi. »Tako smo ustvarili boljše in varnejše razmere za delo,« je dejal Milan Pučko iz podjetja Argemonia Adria.
Na razpis se je treba znati prijaviti
»Tovrstni razpisi oziroma finančna pomoč je seveda dobrodošla, urejanje vse prijavne dokumentacije pa je zapletena zgodba, zato je potrebna pomoč izvajalca javne službe za svetovanje v morskem ribištvu,« je povedal sogovornik. Tudi sama obnova barke po njegovih besedah ni ravno preprost proces, saj se različne storitve opravljajo v treh marinah, mojstri pa so precej zasedeni. »Tako med lastniki ladij poteka kar ‘boj’ za posamezne mojstre, da pravočasno izvedejo načrtovana dela oziroma prenovo,« je sogovornik pojasnil ozadje tovrstnih projektov. Dodal je še, da dejavnost slovenskega morskega ribištva ni ravno cvetoča, zato bi bila zelo dobrodošla tudi finančna podpora za prehod iz ribiške v turistično dejavnost ter s tem povezano ustrezno preureditev plovil. Za bolj donosno dejavnost v turizmu se namreč odloča čedalje več ribičev.
Tudi Jernej Sedmak iz izolskega podjetja Manta je odobrena sredstva porabil za prenovo enega svojih plovil. Z denarjem iz razpisa so zamenjali že kar nevarno izrabljeno tovorno dvigalo, nadgradili navigacijsko napravo in na palubi dodali streho.
Na voljo bo še dodatnih sto tisočakov
»Upravičenci so imeli pri prvem javnem razpisu možnost, da z nakupom različnih predmetov izboljšajo varnostne, zdravstvene, higienske in delovne razmere na svojih ribiških plovilih. Da bi razpis kar najbolj približali potencialnim upravičencem, smo izvedli njegovo predstavitev na Obali, kjer smo dodatno pojasnili upravičene stroške, pogoje za dodelitev sredstev, merila za ocenjevanje vlog, pogoje za izplačilo sredstev ter obveznosti. V drugem javnem razpisu, ki bo v Uradnem listu RS in na spletnih straneh ministrstva objavljen predvidoma septembra letos, bodo na voljo dodatna sredstva,« so povedali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Konkurenčna in energetsko bolj učinkovita flota
Na ministrstvu v prihodnji perspektivi 2021–2027 pripravljajo podlage za ukrepe v posodobitev plovil, ki bodo omogočali zmanjšanje porabe energije in izboljšali energijsko učinkovitost ribiških plovil. Predvidevajo se naložbe v posodobitve pogonskega sistema plovil s ciljem zmanjšanja porabe energentov. Možne bodo zamenjave ribolovnega orodja z bolj selektivnim, kar bo pozitivno vplivalo na ohranjanje morskih virov. Omogočeni bodo investicije v ekološke premaze plovil in druga vlaganja, ki bodo pripomogli k zmanjšanju onesnaženja morja. Podpirale se bodo še naložbe, povezane z izboljšanimi zdravstvenimi razmerami, varnostjo pri delu ter boljšimi delovnimi razmerami. Javna služba svetovanja v ribištvu bo ribičem pomagala pri pripravi vlog na javne razpise, na ministrstvu pa bodo organizirali delavnice in strokovna izobraževanja ter jim posredovali informacije, ki jih potrebujejo pri svojem delu.
Spodbujanje trajnostnega ribištva
Med nadaljnjimi načrti pomoči ribiški dejavnosti na ministrstvu načrtujejo še naložbe v ribiška plovila, ki izboljšujejo delovne razmere ribičev. Vse načrtovane aktivnosti in finančne pomoči bodo spodbujale trajnostno ribištvo in ohranjanje vodnih bioloških virov. Sklad bo tudi v prihodnje pomemben instrument, ki bo podpiral izvajanje ciljev skupne ribiške politike Evropske unije – zlasti trajnostni ribiški sektor EU in obalne skupnosti, ki so odvisne od dejavnosti ribolova. Še vedno bo tudi dragoceno sredstvo za spodbujanje modrega gospodarstva na področju ribištva in akvakulture, s čimer bo podpiral rast in ustvarjanje delovnih mest, obenem pa varoval morsko okolje.