Pričakovali več zanimanja ribogojcev za črpanje evropskih sredstev

Proizvodnja na področju akvakulture – vzreja sladkovodnih in morskih organizmov – je po podatkih Evropskega parlamenta v Evropski uniji v preteklih dveh desetletjih razmeroma stabilna oziroma nespremenjena v primerjavi s štirikratnim povečanjem vodnih proizvodov na svetovni ravni. Evropska komisija se je zato v zadnjih 20 letih z uvedbo različnih strateških dokumentov in aktivnosti trudila povečati proizvodni potencial EU, očitno razmeroma uspešno, saj se je proizvodnjo akvakulture v zadnjih letih povečala za približno 24 odstotkov.

Po podatkih slovenskega statističnega urada so naši ribiči leta 2020 ulovili 155 ton svežih vodnih organizmov, kar je za 29 odstotkov več kot leta 2019. Ribogojci, tako v morskih kot v sladkovodnih vodah, pa so lani vzredili okoli 1.600 ton vodnih organizmov. Da bi se proizvodni potencial evropske ribiške industrije povečal, Evropska komisija in slovensko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) z javnimi razpisi prek OP ESPR 2014–2020

in OP EPSRA 2021–2027 zainteresiranim ribogojcem podeljujeta sredstva za naložbe tako v klasično vzrejo vodnih organizmov kot v nove obrate akvakulture ter naložbe za povečanje in posodabljanje starih obratov.

»V okviru zadnjega razpisa Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za pospeševanje okoljsko trajnostne, z viri gospodarne, inovativne, konkurenčne in na znanju temelječe akvakulture (ESPR) za obdobje 2014–2020 je bil največji poudarek na naložbah v posodobitev, diverzifikacijo in nakup opreme za akvakulturo. V tem segmentu je bilo prijavljenih 14 operacij, od tega šest v klasično akvakulturo oziroma posodobitve in povečanje starih ribogojnic, štiri v zaprte pretočne ali recirkulacijske akvakulturne sisteme (RAS) oziroma v dve novi ribogojnici za gojenje soma in dve za posodobitev in razširitev zdajšnjih za vzrejo postrvi, ter štiri v marikulturo oziroma v nove linije za gojenje školjk,« so nam povedali na Direktoratu za hrano in ribištvo na MKGP.

Prizadetim ribogojcem je ministrstvo izplačalo tudi nadomestilo za škode, ki so jih na dveh ribogojnicah na območju Natura 2000 naredile ribojede ptice kormorani. »V okviru pomoči so bila predvidena tudi sofinanciranja za prehod iz konvencionalne akvakulture v ekološko, vendar pa med ribogojci za to ni bilo interesa,« so še dodali na Direktoratu za hrano in ribištvo.

»Si predstavljate, da v manjšo sobo zaprete večje število ljudi, njihov izdihani zrak pa prečistite in vrnete v sobo, ki ga nato ljudje spet dihajo? V Sloveniji imamo dovolj sveže, čiste vode za gojenje rib, zato je zame vzreja rib s prečiščevalnimi napravami vode zgolj modna muha. Naš slog vzreje rib brez dodatnih čistilnih naprav nikakor ne pomeni negativnega vpliva na naravo,« je povedal ribogojec Ernest Peruš, ki je pridobljena sredstva namenil za gradnjo prepotrebne nove poslovne zgradbe, skladišča in trgovine za lokalno prodajo. Se bo prijavil na nov razpis? »Odvisno od pogojev. Obnovili bi radi tudi naše pol stoletja stare bazene.«

»Pri dozdajšnjih razpisih me moti, da ne glede na to, ali se prijaviš s klasičnim vzrejanjem rib ali z do okolja prijaznim projektom za vzrejo rib, kot so sistemi RAS, dobiš povrnjenih 50 odstotkov od načrtovanega finančnega vložka. Če država želi spodbuditi več do okolja prijazne vzreje, naj to tudi bolj spodbudi,« meni Matija Pirih iz ribogojnice Libo, kjer skozi biofiltre prečiščeno vodo prečrpajo v vnovično uporabo nazaj v bazen. S pridobljenimi sredstvi so prenovili regulacijski sistem, ki jim bo omogočil, da bodo letno proizvodnjo s 120 ton povečali na 140 ton.

V podjetju Prosub iz Izole pa so s pridobljenimi sredstvi za nakup in postavitev novih gojitvenih linij za školjke povečali pridelavo školjk. »Investirali smo tudi v nadgradnjo pakirne linije ter nakup tovornega vozila,« je povedal direktor Edi Germšek.

Na MKGP so še dejali, da so sicer pričakovali večji interes ribogojcev za črpanje sredstev. Prav zaradi naložb v zaprte sisteme RAS se bo vzreja predvsem rib po njihovem vsekakor okrepila.

Podlage za črpanje sredstev za prihodnjo finančno perspektivo (OP 2021–2027) na ministrstvu že pripravljajo, predvideno pa bodo v sektorju akvakulture, podobno kot pri zdajšnji perspektivi, še naprej dajali poudarek na produktivne naložbe. Po vsej verjetnosti bodo še ločeno dodali bolj poenostavljen razpis, namenjen nakupu opreme nižjih vrednosti, ki bo omogočila boljše izkoriščanje vodnega potenciala, izboljšanje delovnih pogojev, poenostavitev delovnega procesa, izboljšanje kakovosti proizvodov in drugo.

»Podobno kot pri tej perspektivi je v novi še naprej predvideno sofinanciranje inovacij in nadomestila za škode na ribah zaradi ribojedih ptic na objektih, ki se ne morejo zaščititi z mrežami. Poseben poudarek pa bodo imeli tudi ukrepi za svetovanje, usposabljanja, mreženje in drugo,« so še povedali na Direktoratu za hrano in ribištvo ter sklenili, da imamo v Sloveniji sicer večinoma majhen, razdrobljen sektor akvakulture, kar je posledica manjših vodnih virov, ki so primerni za akvakulturo. Veliko je tudi omejitvenih pogojev za izkoriščanje vodnega vira, kot je recimo ekološko sprejemljiv pretok vode.