Ribištvo in turizem – priložnosti, ki vabijo

Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo namenja precejšnja sredstva tudi za projekte, ki povezujejo ribištvo s turizmom in si tako prizadeva spodbujati lokalni razvoj ter ohranjati sektor in delovna mesta. Sredstva so v minulih letih že šla v roke nekaterim ribičem, ki so prenovili svoja ribiška plovila, in ribogojcem za ureditev ribogojnic in izvajanje promocijskih dejavnosti, s katerimi spodbujajo zavest porabnikov oziroma turistov o koristnosti prehranjevanja z ribami. Prijetna povezava ribičev in ribogojcev ter turistov so tudi raznovrstni ribji dnevi, delavnice, festivali in pikniki.

Ribolov je zadnja desetletja slab, tarnajo slovenski ribiči, predvsem zaradi težav z vzpostavitvijo slovensko-hrvaške pomorske meje oziroma ker rib v slovenskem morju ni dovolj. Zato se mnogi odločijo svoj prihodek povečati s turistično dejavnostjo prevozov in ribjih piknikov. Pri tem pa je opaziti šibko povezovanje s komercialnimi turističnimi ponudniki oziroma organizacijami. Po eni strani ribiči nimajo dovolj poslovnega znanja in so zaradi tega večinoma poslovno zadržani, na drugi strani pa je slišati, da organizatorji turistične ponudbe čakajo, da se ponudba ribičev razvije do stopnje, da bo dovolj kakovostna in količinsko vedno zadovoljevala njihovo (nihajoče) povpraševanje, pri tem razvoju pa sami praviloma ne želijo (finančno) sodelovati.

Ribič Milenko Buležan iz Izole s svojo barko Delfin 2 opravlja izlete, v njegovi ponudbi so tudi ribji pikniki, rad se prilagodi željam naročnika. »Ribarjenje gre bolj slabo od rok, zato poleti poskušam prihodek izboljšati s ponudbo turističnih prevozov, a je sezona dolga le tri mesece. Sicer poslujem razmeroma pozitivno, letos pa se je seveda tudi meni zgodil koronapolom. Barko sem prenovil z lastnimi sredstvi že pred časom, ko ni bilo evropskih sredstev za pomoč ribištvu, zdaj sem že prestar, da bi se šel nove investicije. Dokler bo šlo, bo pač šlo ….«

Ribič Dušan Kmetec iz Pirana je eden izmed uspešnejših ribičev, ki jim je uspelo povezati ribolov s turistično dejavnostjo. Kot je dejal, se je za to pot odločil zaradi vse slabših pogojev za ribolov, ki jih ribičem ponuja naravno okolje. »Ribe lovim jeseni in pozimi, poleti pa jih je manj, zato ta letni čas izkoristim za turistično dejavnost. S pomočjo evropskih sredstev za ribištvo sem preuredil ribiško barko, tako da je primerna tudi za turistične namene. Gostom ponudim sveži ulov in iz izleta naredim avtentični dogodek s pridihom tradicionalnosti. Večinoma imam zaključene skupine, gostje pa prihajajo z vsega sveta.«

Nekaj kilometrov od središča Kamnika je nekoč živinorejska kmetija postala družinska ribogojnica Mihovc in privlačna točka za ljubitelje rib in miru. »Gojimo kalifornijsko postrv oziroma šarenko, ki je v Sloveniji najbolj razširjena ribja vrsta in tudi med kupci najbolj poznana in zaželena,« pove Sandi Burkeljca, gospodar ribogojnice in posestva, kjer so polja postali travniki, na katerih se pasejo konji.

Ob jezeru so postavili še apartma v leseni hiši in velnes s savno in masažnim bazenom ter tako zaokrožili svojo ponudbo. »Ribolov je domena domačih turistov, apartma pa večinoma zasedajo gostje iz tujine. Glas o nas se širi po ‘oglaševalskem sistemu’ od ust do ust in prek spletnih strani, ki ponujajo tovrstne storitve, obisk je zadovoljiv, doslej še nisem videl potrebe, da bi se povezal s kakšno turistično organizacijo, ki bi mi pošiljala goste,« pove sogovornik.

Na turistični kmetiji Cokan v Studencah pri Žalcu, kjer imajo tudi ribogojnico, so z obiskom zadovoljni. Dober glas o njih se širi predvsem od ust do ust, na svojo ponudbo pa opozarjajo tudi prek svoje spletne strani oziroma družbenih medijev. S komercialnimi turističnimi ponudniki niso povezani. Turistično ponudbo oziroma prostor za druženje – to je piknike in razna praznovanja, kjer je na voljo tudi ponudba domačih dobrot, seveda predvsem rib, in otroško igrišče – so si uredili s svojimi sredstvi. »Ko smo urejali turistično kmetijo in ribnika, smo bili premajhni za pridobitev evropskih sredstev, zdaj jih pravzaprav niti ne potrebujemo, ker je vse bolj ali manj urejeno,« pravi Eva Vršnik.

»Ribiči, med katerimi je bilo v predkoronskih časih tudi več tujih turistov, lahko lovijo na dveh ribnikih, ribe so zdrave in okusne,« poudarja Vršnikova, saj se v ribnika izteka izvirska voda iz jame Steska.

Vsi primeri dobrih praks dokazujejo, da so na področju povezovanja ribištva s turizmom odprte še številne možnosti, ki lahko izboljšajo kakovost življenja in krepijo prepoznavnost tako ribiškega sektorja kot tudi Slovenije kot turistično-ribiške destinacije.