Označevanje ribiških proizvodov

Sistem EU za nadzor ribištva zagotavlja sledljivost in nadzor ribiških proizvodov v okviru celotne oskrbovalne verige. Oskrbovalna veriga se pričenja na ribiškem plovilu ali v ribogojnem obratu, konča pa se pri končnem potrošniku. Sistem nadzora je opredeljen v uredbi o nadzoru (Uredba 1224/2009/ES).

Od ribolova do iztovarjanja

Ribolovni ladijski dnevnik in deklaracija o iztovarjanju sta lahko v papirnati ali elektronski obliki in pomenita prvi korak k zagotavljanju sledljivosti. Oba dokumenta so dolžni voditi kapitani ribiških plovil Skupnosti, katerih skupna dolžina je 10 metrov ali več. Pri nas je to predpisano za vsa ribiška plovila.

Ribolovni ladijski dnevnik vsebuje podatke o času in pristanišču začetka ter konca ribolovnega potovanja, območju ribolova, ribolovnem orodju, ribolovnem naporu, ujetih vrstah ter njihovih obdržanih in zavrženih količinah. Ob iztovarjanju mora biti izpolnjena tudi deklaracija, ki vsebuje količine posameznih vrst v kilogramih teže proizvoda, razčlenjene glede na vrsto predstavitve proizvoda, ali po potrebi število kosov.

Trženje in predelava

Za ribiške proizvode ali proizvode iz ribogojstva je sledljivost zagotovljena v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije do maloprodaje. V tem okviru so predpisani tudi obvezni podatki, ki morajo biti navedeni na deklaracijah, ki spremljajo ribiške proizvode. Za nas, kot kupce ribiških proizvodov v maloprodaji, so pomembni predvsem podatki za potrošnika, ki jih pred­pisuje 15. člen Uredbe o spremljanju ulova in prodaji ribiških proizvodov (Uradni list RS, št. 38/16) in 9. člen Uredbe 1169/2011/ES o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom.  Namestitev deklaracije se razlikuje glede na obliko, v kateri so ribiški proizvodi ponujeni potrošniku.

V primeru predpakiranih ribiških proizvodov, namenjenih prodaji na drobno, morajo biti podatki za potrošnika nameščeni na pakiranju oziroma deklaraciji ribiškega proizvoda. Pri proizvodih, ki niso predpakirani, morajo biti podatki za potrošnika nameščeni na deklaraciji na oziroma neposredno ob ribiškem proizvodu, na katerega se podatki nanašajo. V nobenem primeru podatki na ribiških proizvodih ne smejo biti zavajajoči, morajo biti nedvoumni, lahko prepoznavni, čitljivi, neizbrisani in ne smejo biti prekriti z drugimi besednim ali slikovnim materialom ter za končnega potrošnika na vidnem mestu. Obvezni podatki za potrošnika so podrobneje razloženi v nadaljevanju.

Znanstveno in trgovsko ime

Seznam trgovskih imen pripravijo in objavijo države članice EU. To predpisuje 37. člen Uredbe (EU) št. 1379/2013. Na seznamu morata biti navedeni znanstveno ime posamezne vrste ter trgovsko ime v uradnem jeziku države članice. Znanstveno ime mora biti v skladu z informacijskim sistemom FishBase ali podatkovno zbirko ASFIS Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Trgovska imena rib, ki veljajo na ozemlju Republike Slovenije, so objavljena v Pravilniku o trgovskih imenih rib (Uradni list RS, št. 46/05).

Ustrezno geografsko območje

V primeru ribiških proizvodov, ulovljenih v morju.¹ Za proizvode, ki izvirajo iz morij okrog Evrope, je zahtevana natančnejša geografska opredelitev. To velja za severovzhodni Atlantik (ribolovno območje je 27 FAO) ter Sredozemsko in Črno morje (ribolovno območje 37 FAO). V teh primerih mora biti pisno navedeno ime podobmočja (npr. osrednje Sredozemsko morje, 37.2 FAO) ali razdelka (npr. Jadransko morje, 37.2.1 FAO). Geografski izvor je lahko prikazan tudi z zemljevidom ali piktogramom te cone. Za ribiške proizvode, ujete drugje, zadostuje navedba imena ribolovnega območja FAO (npr. jugozahodni Atlantik, 41 FAO).

Morska ribolovna območja so naslednja: Arktično morje (18); v Atlantskem oceanu: severozahodni Atlantik (21), severovzhodni Atlantik (27), osrednji zahodni Atlantik (31), osrednji vzhodni Atlantik (34), Sredozemsko in Črno morje (37), jugozahodni Atlantik (41), jugovzhodni Atlantik (47) in antarktični Atlantik (48); v Indijskem oceanu: zahodni Indijski ocean (51), vzhodni Indijski ocean (57) ter antarktični in južni Indijski ocean (58); v Tihem oceanu: severozahodni Tihi ocean (61), severovzhodni Tihi ocean (67), osrednji zahodni Tihi ocean (71), osrednji vzhodni Tihi ocean (77), jugozahodni Tihi ocean (81), jugovzhodni Tihi ocean (87) in antarktični Tihi ocean (88).

Morsko ribolovno območje Sredozemsko in Črno morje (37) se deli na zahodno Sredozemlje (podobmočje 37.1), osrednje Sredozemlje (podobmočje 37.2), vzhodno Sredozemlje (podobmočje 37.3) in Črno morje (podobmočje 37.4). Za nas je še posebej zanimiv razdelek 37.2.1, iz katerega prihaja večina jadranskih ribiških proizvodov.

V primeru ribiških proizvodov, ulovljenih v celinskih vodah,¹ se navede izvorno vodno območje v državi članici ali tretji državi porekla proizvoda.

V primeru proizvodov iz ribogojstva² se navede državo članico ali tretjo državo, v kateri je proizvod dosegel več kot polovico svoje končne mase ali je preživel več kot pol obdobja reje. V primeru lupinarjev se navede državo, v kateri je potekala zadnja faza reje ali gojenja, ki je trajala najmanj šest mesecev.

Rok uporabnosti, LOT, identifikacijska oznaka, alergeni in aditivi

Vsako živilo, ki je predpakirano, mora imeti na deklaraciji naveden rok uporabnosti, označbo serije (lot), identifikacijsko oznako obrata (uradna številka obrata), alergene in aditive.

Način proizvodnje

Način proizvodnje ribiškega proizvoda mora biti podan z enim od naslednjih izrazov: ujeto ali ujeto v celinskih vodah ali gojeno.